Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) so bile druge največje mestno kopališče v Rimu in zgrajene med letoma 211 in 217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale. Obratovale so več kot 300 let do leta 530, potem pa so jih po gotski vojni opustili, saj so napadalci motili oskrbo z vodo, potem pa so se po potresu leta 847 zrušile in propadle.

Vrnitev vode kot simbol ponovne povezave z antičnim svetom
Po termah je pretekli teden znova stekla voda, saj so v njih odkrili bazen, poimenovan Lo Specchio (Ogledalo), ki meri v dolžino 42, v širino 32 metrov, globok pa je 10 centimetrov. Po besedah uradnikov niso poskušali poustvariti enega od številnih bazenov v termah, temveč obuditi duha tega kraja. "Vrnitev vode ni le čudež sam po sebi, veselje za oči in duha. Je tudi konkreten simbol ponovne povezave z antičnim svetom," je povedala posebna nadzornica za kulturo v Rimu Daniela Porro.

Bazen bo zaživel tudi kot kulturno prizorišče
Sodobna arhitektura bazena, ki odseva visoke stene starodavnih stavb, je po njenih besedah "usklajena z antično arhitekturo in utrjuje vlogo Karakalovih term kot središča za promocijo kulture in umetnosti". Bazen sta zasnovala arhitekta Hannes Peer in Paolo Bornello. Spominjal naj bi na tako imenovani natatio, največji od številnih bazenov v starodavnih rimskih kopališčih, ki je bil običajno v središču term. Vodni curki in žarometi, nameščeni na dnu bazena, ustvarjajo igro vode in svetlobe, ki spominja na paro starodavnih kopališč. Nad bazen je mogoče postaviti oder za gledališke in plesne predstave ali koncerte, še piše AFP.