Predstavljeni bodo izvirni izvodi albumov Georga Matthæusa Vischerja (1681), Josepha Franza Kaiserja (1824‒1833) in Carla Reicherta (1860‒1870), izbor izvirnih vedut ter kartografska dela Štajerske iz obdobja od 17. do 19. stoletja, kot posebna dragocenost pa bosta na ogled monumentalna Vischerjeva zemljevida Vojvodine Štajerske iz leta 1678 in 1681.

Razstavo so pripravili Primož Premzl, Vlasta Stavbar in Gabrijela Kolbič. Razstavljena dela so sicer del zbirk Univerzitetne knjižnice Maribor, Pokrajinskega muzeja Maribor, zasebne domoznanske zbirke Primoža Premzla, iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter
Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.

440-stranska monografija
Hkrati bo predstavljen tudi dvajsetletni projekt izdaj ponatosov slovenještajerskih topografskih-vedutnih albumov iz 17. in 19. stoletja, ki jih je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl. Javnosti bo tako predstavljena 440-stranska monografija Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, ki jo je pripravil Premzl.

Gre za tretjo izmed izdaj, v katerih so upodobljeni slovenještajerski kraji v 17. in 19. stoletju. V tem sklopu je leta 1999 že izšel ponatis Stare Kaiserjeve suite, ki je okvirno nastajala v letih 1824–1833, leta 2006 pa ponatis znamenite Vischerjeve Topographia Ducatus Stiriæ – Knjiga gradov iz zadnje četrtine 17. stoletja. V treh albumih je skupno okoli 450 vedut, ki bodo omogočale vzporedno ogledovanje in primerjavo razvoja sleherne vedute v krajšem ali daljšem obdobju. K njim so priloženi še trije zemljevidi iz 17. in prve polovice 19. stoletja.

Kot pravi Premzl, spada na Dunaju rojeni in pozneje dolga leta v Gradcu delujoči slikar in grafik Reickert med najmarkantnejše pobidermajerske avstrijske vedutiste iz sredine 19. stoletja. V slovenskem prostoru ali natančneje v slovenskem delu dežele Štajerske se je zapisal v spomin z dvema svojima grafičnima serijama, Burgerjevo in zlasti po njem imenovano Reichertovo suito Einst und Jetzt, po kateri je postal najbolj znan.

Reichertova suita, ki velja za njegovo temeljno delo na področju vedutne grafike, obsega 298 v tehniki litografije s tonskim pretiskom natisnjenih listov; med njimi jih je 73 z motivi z današnjega slovenskega dela Štajerske, če pa upoštevamo še veduto Radgone v Avstriji, na kateri je upodobljena tudi naša Gornja Radgona, jih je 74.

V monografiji so prvič predstavljene vse s slovenskim ozemljem povezane Reichertove litografske ali jeklorezne vedute, pri zadnjih pa so evidentirane tudi njihove variante z različnimi podpisi. Spremljajo jih krajša besedila, proučevanje upodobljenih arhitektur pa je pripomoglo tudi pri korekciji doslej uveljavljene datacije Burgerjeve suite. Medtem ko pri Reichertovih litografijah v tem pogledu ni nejasnosti, saj so bili vsi zvezki njegovega albuma na naslovnicah datirani, se je pri Burgerjevi suiti pokazalo, da posamičnih jeklorezov ni mogoče brez pomisleka postaviti v čas okoli leta 1860. Te dopolnjujejo prevodi besedil, ki so dopolnjevala posamezne upodobitve.

Zbrano gradivo dopolnjujejo miniaturne vedute treh naših zdravilišč, Dobrne, Rimskih Toplic in Rogaške Slatine, natisnjene na lističe v obliki vrtnice. Gre za drobne umetnine, jekloreze nesigniranega mojstra, za katerim se skriva Carl Reichert.

Sto devetindevetdeset objavljenih vedut v študijskem delu izdaje dopolnjuje nekaj Reichertovih terenskih skic, med njimi dve upodobitvi Bleda, ki sta nastali sredi leta 1865, ko je obiskal tudi Kranjsko. Druge risbe so bile večinoma uporabljene kot predloge za grafike v Reichertovi oziroma Burgerjevi suiti. Spremno besedilo je napisal Ivan Stopar, poznavalec gradov in dvorcev na Slovenskem, ki bo sodeloval tudi pri današnjem odprtju razstave.