Na razstavi, ki bo na ogled do 18. aprila, je predstavljen rokopis statuta, ki ga hrani hrvaški Državni arhiv na Reki.

Prva omemba koprskega statuta je iz let 1238 in 1239, vendar takratni statut ni ohranjen. O njegovem obstoju priča listina goriškega grofa Mainharda III. s 3. julija 1239, s katero je razsodil, da "gospod Patriarh vstopi v mesto, kadar želi, in pregleda statut mesta s svetom mestnih modrecev".

Po zmagi Benečanov nad Koprom leta 1348 je bil statut mesta Koper ukinjen in šele leta 1394 ponovno uveden. Leta 1413 je bil spremenjen, nato pa predelan konec leta 1422. Dož Tommaso Mocenigo ga je potrdil 8. marca 1423. Za zdaj poznamo dva rokopisa statuta iz 1423; enega hrani hrvaški Državni arhiv na Reki, drugega pa italijanski Državni arhiv v Benetkah. Na razstavi je na ogled statut, ki ga hrani reški arhiv, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Kot so še zapisali, so statuti kot temeljni pravni akti ključni tudi za razumevanje nastajanja in varovanja pisne kulturne dediščine, ki jo danes večinoma hranijo arhivi. Koprska najstarejša pisna dediščina s statuti vred je še vedno predmet restitucije in sukcesije in Pokrajinski arhiv Koper si zelo prizadeva za spoštovanje svetovnega arhivskega načela izvora gradiva in njegove vrnitve domov.