Na začetku leta 1910 je filmski režiser D. W. Griffith s svojim igralskim ansamblom odpotoval na Zahod. Režiser, ki je leta 1915 posnel kontroverzni film Rojstvo naroda, v katerem je poveličeval belega človeka in kot junaške viteze predstavljal kukluksklanovce, se je 'naselil' na osamljenem losangeleškem predelu v bližini ceste Georgia in tam februarja 1910 posnel prvi hollywoodski film. To je bila melodrama In Old California (V stari Kaliforniji), ki je predstavljala čas, ko so po Kaliforniji še pohajali Mehičani.
Zvezda je rojena
Navedimo še drugo prelomnico. Zgodila se je nekaj mesecev prej, pomenila pa je začetek vzpostavitve zvezdniškega sistema z vsemi spletkami in škandali, kakršni ga delajo zanimivega še danes. Poslovnež Carl Laemmle, ki je pozneje ustanovil vplivne studie Universal, je bil prvi, ki si je 'upal' oglaševati svojo igralko. Izraz upal je primeren, kajti studii so pred tem letom skušali svoje igralce ohraniti čim bolj anonimne in neznatne. Preprosto zato, da jih ne bi bilo treba preveč plačati. Laemmle je ubral nasprotno strategijo in igralko Florence Lawrence v oglasu za produkcije svoje družbe IMP razglasil za "največjo filmsko igralko na svetu". Nekoliko pozneje je v želji, da bi spodbudil zanimanje za zvezdnico, časopisom 'previdno sporočil' novico, da je Lawrenceova umrla. V resnici ni. A preden se je to razjasnilo, so rumeni časopisi nekaj tednov vestno pisali o vprašanju: Lawrenceova je, Lawrenceove ni? In tako si je film, ki ga je v času svoje 'smrti' Lawrenceova posnela, ogledalo še nekaj več gledalcev.
Od tega trenutka naprej je bil zvezdniški igralec ključna sestavina hollywoodske 'kuhinje' in neka brošura, ki je govorila o poslovnem okolju v Hollywoodu, je leta 1927 objavila naslednjo modrost: "Z zvezdo producent ne dobi le dodatne 'vrednosti produkcije', ampak mu zvezda prinese tudi 'večjo vrednost njegove blagovne znamke' in 'zavarovalno vrednost'; vse te vrednosti so zelo uporabne, če želimo zagotoviti čim boljše unovčenje produkta."

Zvezda naj govori le po diktatu
Ta očitno zelo surova dikcija namiguje na to, da so bile zvezde v resnici le orodje v rokah pogoltnih producentov. Namig ne laže. Položaj umetnikov, vsaj tistih, ki niso kot Charlie Chaplin, Douglas Fairbanks in režiser D. W. Griffith z ustanovitvijo studia United Artists uspeli ostati na svojem, je bil zelo neugoden. Najbolje to pojasni izjava vodje oddelka za odnose z javnostjo pri MGM-u Howarda Stricklinga: "Zvezdam smo govorili, kaj smejo reči, in zares so storile, kar smo jih ukazali, saj so vedele, da mi najbolje vemo, kaj je dobro zanje." Studii so nadzirali njihova zasebna življenja, noseče igralke so pošiljali na 'evropske turneje', homoseksualnim igralcem so ob bok postavili kar najbolj čedne mladenke, občasno so koga odpustili zaradi neprimernega vedenja. Zapijanje, omamljaje in samomori, ki so sledili, niso bili redkost.
Zvezda je vedno znova ogrožena
Zanimivo je, da je bilo v zgodovini Hollywooda več trenutkov, ko so napovedovali zaton zvezdništva. Prvi takšen trenutek je prišel že prav kmalu po vzponu prvih zvezdnikov, in sicer z nastopom zvočnega filma. Spomnimo se znamenitih besed, ki jih Gloria Swanson v vlogi ostarele filmske dive Norme Desmond izreče v filmu Sunset Boulevard. "Nismo potrebovali dialoga. Imeli smo obraze!" Prav zares so številni verjeli, da bodo z vdorom dialoga v filme 'gibljive slikice' izgubile svoj šarm. Drugi takšen trenutek se je zgodil z uveljavitvijo igranega televizijskega programa. Petdeseta naj bi bila že čas somraka filmskega žanra. A prav ta dekada je prinesla Jamesa Deana in Marlona Branda. In o zatonu filma je spet modno govoriti zdaj, ko igralcev pravzaprav ne potrebujemo. Imamo računalniško ustvarjene figure. Avatarje. A igralec se bo zagotovo prebil tudi skozi to 'krizo'.
V galeriji vam predstavljamo nekaj prvih hollywoodskih zvezd.