Mestni svetniki naj bi septembra znova odločali, ali v pripravi kandidature Ptuja za naziv EPK 2025 vztrajati.

Ptuj se je sicer konec februarja ob Novi Gorici, Ljubljani in Piranu uvrstil v drugi krog, česar so se takrat razveselili vsi, pri tem pa izrazili upanje, da bo čim prej znana jasnejša slika glede sofinanciranja projekta od države.

Po spremenjenih okoliščinah zaradi koronakrize je ptujska županja Nuška Gajšek na seji mestnega sveta konec maja letos predlagala ponovno odločanje o tem, kako s kandidaturo naprej. Mestni svetniki so takrat zavrnili predlog odbora za splošne zadeve in lokalno samoupravo, da bi se Ptuj zaradi negotovih razmer odrekel nadaljnjim dejavnostim za pridobitev naziva EPK 2025, in so podprli predlog mestne hiše za nadaljevanje postopka ter prilagoditev kandidature novim okoliščinam.

Gajškova je že takrat glede sodelovanja z zunanjimi izvajalci dejala, da zagotovo pomoči v takšnem obsegu, kot je bil do takrat, ne bodo več potrebovali. Na občini so zatem prevetrili finančne okvire, člani pripravljalne skupine Aleš Šteger, Aleš Novak, Mitja Čander in Martina Magdič pa so v dopisu županji 1. julija ocenili, da "prijava z oslabljeno politično podporo in bistveno nižjimi javnofinančnimi viri iz naslova proračuna Mestne občine Ptuj ne more uspeti". Županji oz. občini so predlagali umik kandidature, mestni svetniki pa so bili s tem po pojasnilih občine seznanjeni.

Konec septembra odločanje o tem, ali nadaljevati kandidaturo
Ekipa pod vodstvom Jasmine Krajnc za zdaj pripravo kandidature nadaljuje, saj jih k temu zavezuje majski sklep. "Zadnjo besedo bo imel mestni svet Mestne občine Ptuj," pravijo na občini, svetniki pa naj bi o tem odločali septembra.

Mestna občina Ptuj je sicer v letih 2019 in 2020 za pripravo kandidature iz proračunskih sredstev namenila dobrih 140.000 evrov, od tega je projektna oz. pripravljalna skupina prejela nekaj manj kot 100.000 evrov, so v pisnem odgovoru še pojasnili na občini.

Okrnjena sredstva ne omogočajo kandidature
Vodja prejšnje pripravljalne skupine, Aleš Šteger, meni, da spremenjene okoliščine z močno okrnjenimi sredstvi ne omogočajo kandidature Ptuja za EPK. "Še manj pa, če bi kandidatura uspela, ustrezne izvedbe z dolgoročnimi učinki."

Nihče si ni pretirano prizadeval za podaljšanje pogodbe
Poudarja še, da nekateri mediji napačno navajajo, da so člani pripravljalne skupine odstopili od projekta EPK-ja. Pojasnil je, da so se jim 30. junija iztekle avtorske pogodbe, ki so jih z Mestno občino Ptuj podaljševali na pol leta. Tokrat jim jih občina ni podaljšala. "Je pa res, da si tudi sami zato nismo nadvse prizadevali," je pojasnil.

K novim okoliščinam prispevala tudi pandemija
Vzrokov za to je več, pravi, so se pa okoliščine po Štegrovih besedah zelo spremenile. Vzdušje med političnimi odločevalci na Ptuju se je spremenilo, ko se je Ptuj uvrstil v drugi krog za naziv EPK-ja. Po Štegrovem mnenju so se šele takrat začeli zavedati, da ima Ptuj realne možnosti, da postane EPK, zaradi česar so se ustrašili odgovornosti in predvsem finančnih obremenitev. Teh si občina ne more privoščiti, ker se je po Štegrovih informacijah izkazalo, da je precej zadolžena. Zato ne more zagotoviti sredstev za izpeljavo tako kompleksnega projekta. Po njegovem mnenju je k novim okoliščinam prispevala tudi epidemija koronavirusne bolezni 19, ki so se je odločevalci – morda celo upravičeno – ustrašili.

"Z občino nismo v s poru"
Po Štegrovih besedah so imeli na začetku veliko podporo tako ljudi kot političnih odločevalcev, tako mestnega sveta kot županje Nuške Gajšek. Po omenjeni uspešni uvrstitvi kandidature v drugi krog pa se je zapletlo. "Ker je to političen projekt, potrebuješ podporo," je dejal Šteger in pojasnil, da je prijavitelj občina, oni so bili le povabljeni strokovnjaki, zadolženi za programski del. Poudaril je še, da z občino niso v sporu.

Kot pravi Šteger, naj bi mestni svet že aprila podal svojo vizijo, ki je predvidevala nadaljevanje projekta, vendar z močno okrnjenimi sredstvi. Pripravljalna skupina pa je informacijo o novih finančnih možnostih prejela šele junija. "Naredili smo podrobno evalvacijo in preračunali, da se s temi sredstvi ne da kakovostno izpeljati EPK-ja."

Kot je pisal Dnevnik, naj bi po prvotnih načrtih celotna vrednost projekta ptujskega EPK-ja znašala okoli 56 milijonov evrov – od tega nekaj več kot 34 milijonov za naložbe, 11 milijonov pa za program, promocijo, plače in druge stroške poslovanja. Občina naj bi za naložbe v primeru uspešne kandidature namenila 5,5 milijona evrov, za stroške poslovanja – pripravo kandidature in morebitno izvedbo EPK-ja, kamor sodijo tudi ustanovitev javnega zavoda – pa nekaj več kot 5,8 milijona evrov do leta 2027. Po novem pa naj bi bilo za stroške poslovanja v prihodnjih šestih letih na voljo le 1,4 milijona evrov.

Kaj so pripravili v dveh letih?
Pripravljalna skupina je sicer po Štegrovih besedah leto in pol zgledno, transparentno in strokovno vodila projekt. Za delo so jim za dve leti namenili 200.000 evrov, od česar so jih porabili 140.000. V ta znesek je bilo po njegovih besedah vključeno več kot enoletno delovanje pisarne na Ptuju, organizacija več kot 30 različnih kulturno-izobraževalnih dogodkov, pa tudi vzpostavitev spletne strani, priprava prijavne knjige v dveh jezikih, avtorske pravice in promocija projekta.