Predstava, ki je nastala v produkciji Zavoda En-Knap, bo slovensko predpremiero doživela drevi ob 19. uri, na ogled bo še v četrtek. Po tukajšnjih uprizoritvah bo v Italiji prvikrat uprizorjena v Milanu, nato bo nadaljevala pot po drugih italijanskih odrih.

Uprizoritev se osredotoča na začetek pustolovščin Aleksandra Velikega (356 pr. n. št.–323 pr. n. št.), na njegovo izkrcanje v Aziji in na spopad z grškim poveljnikom plačancev Memnonom z Rodosa. Na podlagi tega zgodovinskega srečanja in zavoljo njegove odmevnosti v mitološkem svetu ter zlasti zaradi njegovih geopolitičnih implikacij na sodobni čas avtor v delu raziskuje afroazijske korenine t. i. evropske civilizacije.

Kako do novega modela družbene kohezije?
Casonova predstava današnje migracije prikazuje kot čudovito priložnost, da začne evropska skupnost raziskovati in boljše razumevati lastne korenine ter se posledično zavedati naloge pred seboj. Torej gradnje novega modela družbene kohezije, modela, ki presega etnično in nacionalno paradigmo ter končno prepoznavanje drugega kot nujnega za razumevanje lastnega jaza, piše v sporočilu za javnost.

Križanje realnosti in fikcije
Avtor uprizoritve za raziskovanje aktualne tematike uporablja tako ples kot video. Ples prinaša v delo dramaturški lok, saj prikazuje Aleksandrovo življenje, njegove dogodivščine in srečanja, medtem ko video povezuje starodavno pripoved z zgodbami današnjih beguncev, njihovimi osebnimi pripovedmi, težavami in željami. Na ta način se fikcija in realnost vedno znova križata, kar posledično pred očmi gledalca sooči nasprotujoča si pojma prihod in odhod.

"Ali Aleksander Veliki zapušča Makedonijo in odhaja v neznano ali se v resnici vrača tja, kamor sam čuti, da najbolj pripada? In še pomembneje: ali novodobni begunci zgolj bežijo pred vojnami in preganjanjem ali pa se kot Aleksandrovi vojaki po vstaji na bregovih reke Hyphasis šele zares vračajo domov," so vzporednico potegnili pri zavodu En-Knap.

Prek etnologije in kulturne antropologije do plesne umetnosti
Mattia Cason je na univerzi v Sieni diplomiral iz antropologije in vizualne umetnosti, pozneje v Bologni magistriral iz etnologije in kulturne antropologije. Med letoma 2009 in 2012 je v Udinah študiral igro na akademiji za gledališče Nico Pepe, od koder je svojo pot nadaljeval v Tel Avivu in se preusmeril v študij plesa na Haqvutza beYafo.

Leta 2013 se je pridružil plesnemu programu The Maslool. Sodeloval je z več priznani skupinami in koreografi. Od leta 2021 je član En-Knap Group. Njegova aktualna predstava je osvojila glavno nagrado Premio Scenario 2021, ki jo vsako leto podeljuje L'Associazione Scenario.