Kršitev obveznosti dobrega poslovanja je v porevizijskem postopku ugotovilo tudi pri ministrstvu za kulturo, v zvezi s tem pa pozvalo vlado naj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili pripravo načrta aktivnosti za preoblikovanje Filmskega sklada RS v eno od oblik, kot jo določa veljavni zakon o javnih skladih. Kot poudarja predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, Filmski sklad ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obstoj v obliki javnega sklada, saj nima zadostnega namenskega premoženja in ga glede na svoje delovanje tudi ne more imeti.

Računsko sodišče je opozorilo pri preoblikovanju filmskega sklada na neustreznost ustanavljanja t.i. sui generis pravnih oseb, ki tako kot filmski sklad sodijo med javne sklade le po imenu, ne pa tudi po dejavnosti. Šoltes je pojasnil, da se v tem primeru s posebnim zakonom določijo odmiki od splošne ureditve poslovanja javnih skladov, kar vnaša nepreglednost v poslovanje teh pravnih oseb.

Revizijo tako na filmskem skladu kot na ministrstvu za kulturo je Računsko sodišče uvedlo na podlagi nedokončanja 20 popravljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo na podlagi revizijskega poročila za leto 2004, na podlagi tega, da je za izvedbo večine aktivnosti potrebno sodelovanje ministrstva za kulturo, ki v letu 2004 sicer ni bilo revidirano, na podlagi tega, da so se v letu 2007 na filmskem skladu zamenjali trije vršilci dolžnosti in da je direktor še vedno imenovan za največ 90 dni ter pa podlagi vrste pobud in prispevkov o nepravilnostih in neizvajanju filmskega programa v medijih.

Cilj revizije je bil tako izreči mnenje o pravilnosti poslovanja pri izvajanju omenjenih popravljalnih ukrepov in pravilnosti poslovanja pri izvajanju filmskega programa za leto 2007 ter smotrnosti poslovanja pri izvajanju filmskega programa za leto 2007.

Kje so našli nepravilnosti?
Vrsto nepravilnosti so ugotovili pri izvajanju filmskega programa za leto 2007, in sicer dosegajo te skupno vrednost 1.796.576 evrov. Filmski sklad je tako objavil javni poziv namesto javnega razpisa za sofinanciranje filmskih projektov in akcij za leto 2007, znova ovrednotil projekte po razveljavitvi odločb in uporabil nepravilna merila in kriterije; sklepal pogodbe o sofinanciranju, ne da bi bile dokazane zaključene finančne konstrukcije filmov; nakazoval avanse za filmske projekte, preden je pridobil listine o zavarovanju proračunskih sredstev ter izplačeval sredstva producentom pred pridobitvijo dokazil o porabi sredstev.

Po Šoltesovem mnenju so ugotovljene nepravilnosti pomembne, saj filmski sklad ni zagotovil pravilnosti poslovanja na pomembnih področjih delovanja. Tako denimo ni zagotovil ustreznega izračuna deležev sklada na filmu, saj na primer pri devetih od 13 filmov za leto 2008, kjer je Računsko sodišče zahtevalo določitev deleža sklada, tega ni določil, ker po besedah Šoltesa pravna služba ni imela časa za vse, nepravilnost pa se nadaljuje tudi pri pogodbah za leto 2009.

Kakšna bo prihodsnost sklada?
Ugotovili so še, da po skoraj letu in pol sklad ni zagotovil načrta aktivnosti za preoblikovanje filmskega sklada v drugo obliko. Ob tem opozarja Šoltes na namen Zakona o javnih skladih, ki predvideva združitev majhnih organizacij zaradi racionalnosti izvajanja dejavnosti. Opozoril je tudi na dodatno zaposlovanje pri filmskem skladu, pri tem pa se ne ve, ali bo sklad sploh obstal kot samostojna pravna oseba in ali bodo ti zaposleni po preoblikovanju sploh potrebni.

Ministrstvu za kulturo je negativno mnenje izreklo, ker med drugim ni izvedlo potrebnih aktivnosti za določitev namenskega premoženja filmskega sklada v 21. členu sklepa o njegovi ustanovitvi. Poleg tega je do 19. julija izvrševalo transferje filmskemu skladu v skupnem znesku 2.640.893 evrov brez potrjenega programa dela in finančnega načrta sklada, ni nadzorovalo njegovega poslovanja, saj sklad ni porabil vsaj 1.066.326 evrov proračunskih sredstev, ministrstvo pa ni opravilo poračuna ali pregleda porabe teh sredstev.

Trenutni pogoji onemogočajo hitrejšo rešitev pomanjkljivosti
Predsednica nadzornega sveta Filmskega sklada Marjetica Mahne je na predstavitvi ugotovitev v porevizijskem postopku povedala, da se na skladu zavedajo pomanjkljivosti v poslovanju, vendar so pogoji, v katerih trenutno deluje sklad, taki, da je zadeve nemogoče speljati hitreje. Glede preoblikovanja v drugo obliko razmišljajo na skladu v smeri ustanovitve javnega sklada t. i. sui generis, saj ne vidijo druge oblike, ki bi po javno-finančni plati omogočala njegovo distribucijsko vlogo. Kot je še dodala Mahnetova, se jim zdi možnost delovanja sklada znotraj ministrstva za kulturo nesprejemljiva, saj mora biti sklad neodvisen od politike.

Direktor Filmskega sklada RS po pooblastilu vlade Denis Miklavčič je opozoril, da so na skladu šele letos dobili ustrezno število zaposlenih, zato potrebujejo več časa, da bo delovanje sklada ustrezno zaživelo.