Oglas
V treh tednih od odprtja si je razstavo Van Gogh - Gezeichnete Bilder (Van Gogh - Narisane slike) ogledalo več kot 100.000 ljudi. S tem je razstava prekosila tri razstave, ki so do zdaj veljale za najuspešnejše galerijske projekte v Avstriji. To so bile razstave del Albrechta Dürerja (2003), Petra Paula Rubensa (2004) in Pabla Picassa (2007). zaradi tako izjemnega zanimanja za razstavo, ki bo na ogled do 8. decembra, so v dunajskem muzeju Albertina tudi podaljšali odpiralni čas. Muzej je tako po novem odprt do 19.00, ob sredah pa celo do devete ure zvečer.
Sicer pa je zanimivo to, da se je pred nekaj dnevi odprla še ena pomembna retrospektiva Vincenta van Gogha. Domneva, da je Van Goghov muzej v Amsterdamu trenutno precej prazen, je tako na mestu, kajti tudi organizatorji newyorške razstave so si številna dela priskrbeli prav v 'matičnem' van Goghovem muzeju. Druga velika razstava van Goghovih del je pod naslovom Van Gogh and the Colors of the Night (Van Gogh in barve noči) na ogled v muzeju sodobne umetnosti (MoMA), in sicer do 5. januarja. Newyorška razstava ni tako obsežna kot dunajska, kritiki pa ji priznavajo, da obdeluje v zvezi z van Goghovo ustvarjalnostjo zelo pomembno tematsko področje.
Gre za upodabljanje noči, ki je van Gogha 'dražilo' celo življenje. Skozi celo kariero se je namreč ukvarjal z navidezno paradoksalnim poskusom, kako noč naslikati z barvami. Po sodbi večine umetnostnih zgodovinarjev mu je to najbolje uspelo s sliko Zvezdna noč iz leta 1889, ki je tudi središče razstave. Van Gogh nikoli ni slikal le noči; njegove nočne slike so le nadaljevanje njegovega siceršnjega slikarstva, zato te slike tudi zaznamujejo nekatere večne van Goghove teme - kmečko življenje, pšenična polja, vdiranje modernosti na umirjeno podeželje in podobno.
Ob odprtju newyorške razstave so po poročanju časopisa Die Presse na Dunaju začeli govoriti o konkurenci. Tudi kurator Joachim Pissarro iz MoME priznava, da sta si muzeja kar malo skakala v lase. Nekatere slike sta si namreč hotela sposoditi oba. Vendar pa se tema obeh razstav tako razlikuje, da naj konflikt ne bi bil prevelik. Pissarro je celo spravljivo dejal: "Kuriranje razstave, kakršna je ta na Dunaju, bi bilo tudi zame velika čast."
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje