Archigram je bila skupina britanskih arhitektov, ki so svoje stvaritve prikazovali z zelo nenavadnimi sredstvi: z likovno umetnostjo ali pa kar s stripi. Foto: ComPRpress
Archigram je bila skupina britanskih arhitektov, ki so svoje stvaritve prikazovali z zelo nenavadnimi sredstvi: z likovno umetnostjo ali pa kar s stripi. Foto: ComPRpress
Verner Panton: Phantasy Landscape Visiona II (1970)
Ostri robovi so prepovedani. Foto: ComPRess
Robert Whitaker: Eric Clapton (1967)
Likovna umetnost psihedelije je bila pod močnim vplivom dogajanja v glasbi. Foto: Kunsthalle
Albert Alotta: Still, Peacemeal (1967)
Psihedelična umetnost je veliko prispevala k izenačitvi statusa fotografije z drugimi oblikami vizualne umetnosti. Foto: Kunsthalle

Razstava Poletje ljubezni (Summer of Love) v muzeju Kunsthalle predstavlja slikovito psihedelično umetnost šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih. Do 17. septembra bo tako na ogled okoli 500 umetniških del, ki ponazarjajo estetiko fenomena psihedelije. Ta naj bi se "rodila" leta 1967 v San Franciscu in je še danes simbol politične, družbene in spolne osvoboditve, katero so med drugim umetniško obdelovali številni ključni protagonisti vizualnega ustvarjanja tega obdobja.

Flower-power v likovni umetnosti
Dunajska postavitev je projekt galerije Tate Liverpool, k njenemu uresničenju pa sta prispevali tudi ustanovi Kunsthalle z Dunaja in Schirn Kunsthalle iz Frankfurta. Spodbuda za predstavitev psihedelične likovne umetnosti je bilo naslednje zavedanje: čeprav se obdobje med koncem šestdesetih in sredino sedemdesetih še danes pogosto znajde v medijih, je njegova obravnava pogosto zelo parcialna. Izpostavljeni so predvsem preboji na področju družbeno-politične in filozofske misli ter seveda glasba, ki je postala vezivo generacije "flower-power". Odsevi teh sprememb v likovnem ustvarjanju pa so pogosto zapostavljeni; vse prevečkrat jih celo odpravljajo z oznako kič brez prave vrednosti.

Sila teže odpove
Čeprav so dela v galeriji Kunsthalle predstavljenih umetnikov med seboj zelo raznolika - tako tematsko kot tudi izrazno -, pa vendarle lahko poudarimo nekaj njihovih skupnih točk. Najbolj očitna je uporaba številnih in intenzivnih barv. Kot v glasbi je tudi na podobo likovne umetnosti tega časa vplivala konzumacija drog. LSD je spodbudil ustvarjanje večplastne glasbe, ob poslušanju katere se zdi, da vsako glasbilo nekako "vleče v svojo stran" in da glasba kar valovi po prostoru. Učinek strmenja v slike umetnikov, ki se niso branili LSD-ja, je podoben.

Na platnu so zarisane krivine, upodobljeni predmeti pa kot da bi izgubili svojo snovnost. Sila teže odpove in tudi predmeti, ki jih umetnik "zakorenini" na trdni podlagi, se zdijo, kot da bi lebdeli v prostoru. Opazovalec pogosto ne gleda več skozi "čisto ozračje" galerije, ampak pogleda skozi kalejdoskop, ki vsaki še tako običajni podobi odvzame simetrijo.

Kaj je umetnost, kaj obrt?
Likovna umetnost psihedelije je eden izmed najbolj zgodnih primerov osvobajanja omejevalnih načel, ki so "usmerjala" delo likovnikov. Meje med različnimi polji vizualnega ustvarjanja se rušijo. Umetniki, kot so Andy Warhol, skupina Archigram in Albert Allota, so izvajali diverzantske akcije, ko so si drznili fotografije "maličiti" s svojimi likovnimi posegi. Slikarstvo se je tudi vedno bolj približevalo govorici oblikovanja v službi oglaševalskih agencij, nastali so celo hibridi med vizualnim ustvarjanjem in performansom.

Poleg zgoraj naštete trojice se v Kunsthalle med drugim predstavljajo še Issac Abrams, Cecil Beaton, Robert Indiana, Nam June Paik, Verner Panton, Adrian Piper, Lucas Samaras, Peter Sedgley in drugi. Svoje so pristavili tudi gostitelji, ki so prikazali delo avstrijskih umetnikov, ki so v svoje delo voljno vnesli elemente psihedelije. Med temi se je znašel tudi Friedensreich Hundertwasser, ki je s svojo nenavadno arhitekturo problematiziral vprašanja ekologije, omenimo pa naj še delo skupine Zünd_Up, ki je v svoje proizvode vnašala slogane filozofske usmeritve frankfurtska kritična šola.