Napovedalo ga je že nekaj dogodkov, v petek se je začelo zares. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) so odprli bienale, ki bo do 20. novembra potekal po več razstaviščih v Ljubljani.
Kustosinja tokratne izdaje je Beti Žirovec, ki je temo bienala izbrala iz osebnega zanimanja, usmerjenega v raziskovanje umetnostnega sistema kuratorstva in fenomena razstave kot sodobnega medija, kar po njenih besedah pomeni, da je pravzaprav dogodek v središču tistega, kar raziskuje. Tisto, kar je organizatorje na začetku gnalo pri zamisli bienala, v sami osnovi ni bil medij grafike, ampak so si želeli predvsem veliko mednarodno manifestacijo in v tedanjih okoliščinah je bila grafika medij, ki je bil zlahka prenosljiv in poceni.
Zadala si je poiskati drug medij, ki pa deluje podobno kot grafika in je dovolj poceni, da ga proračun bienala, ki je letos zelo nizek (170.000 evrov), lahko pokrije. Umetniški dogodek se je izkazal za dovolj aktualnega, poleg tega je reproduktibilen in ga je možno izvajati vedno znova ali predstaviti s fotografijami.
Dogodek kot privilegirani medij v sodobni umetnosti
Po besedah kustosinje se celotna zgodba bienala vrti okoli vprašanja, od kod v inštitucijah, ki so bile po tradiciji in po definiciji zavezane razstavljanju statičnih del, nenadoma taka množica dogodkov, tako umetniških kot teoretskih. Nanj bo skušal najti odgovor teoretski del bienala, ki ga bo odprl maraton predavanj in pogovorov o fenomenu dogodka, sklenil pa mednarodni simpozij na temo Dogodek kot privilegirani medij na področju sodobne likovne umetnosti.
Izbrani umetniški dogodki bienala so razdeljeni v štiri tematske sklope - darežljivosti, nasilja, praznine in iskanja svetega ter ritualnega. Bienale bo postregel tudi z maratonom predavanj in pogovorom o dogodku s 30. septembra na 1. oktober in dvodnevnim simpozijem z mednarodno udeležbo, ki bo potekal 4. in 5. novembra.
Dan odprtja razkrije dva nagrajenca
Znana sta tudi nagrajenca festivala. Mednarodna žirija v sestavi Dave Beech, Christian Höller, Urška Jurman in Ulay (Frank Uwe Laysiepen) je grand prix namenila Regini Jose Galindo, z nagrado za življenjsko delo pa posthumno nagrajujejo Miklosa Erdelyja.
Leta 1974 v Ciudad de Guatemala rojena Regina Jose Galindo se ukvarja s performansom in body artom, s svojim delom se odziva na aktualne družbeno politične situacije in odpira teme, kot je nasilje nad ženskami. To je navdihnilo tudi tri presunljiva dela, ki so predstavljena na aktualnem grafičnem bienalu.
Ustvarjalnost Miklosa Erdelyja (1928-1986) je poseglo v različne umetnosti, od likovne in arhitekturne do literature in filma. Bil je pomemben akter madžarske neoavantgardne in konceptualne umetnosti. Na bienalu je predstavljena solidarnostna akcija Nečuvani denar, ki jo je v sodelovanju s prijatelji in nekaterimi člani Zveze pisateljev Madžarske izvedel med revolucijo na Madžarskem leta 1956 v Budimpešti. Akcija, ki je odgovor na konkreten zgodovinsko-političen dogodek, je po mnenju žirije pomemben in inspirativen prispevek k vprašanjem, ki si jih zastavlja tokratni bienale.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje