Kuratorko Deborah Cullen fascinira, kako umetniki vedno gledajo v obe smeri in na eni strani uporabljajo tehnike, ki so lahko stare tudi več stoletij, na drugi pa najnovejše tehnologije. Na fotografiji: Allora & Calzadilla: Premor (Afganistan v noči čarovnic IV), Ročno odtisnjen lesorez na platnu. Foto: MGLC
Kuratorko Deborah Cullen fascinira, kako umetniki vedno gledajo v obe smeri in na eni strani uporabljajo tehnike, ki so lahko stare tudi več stoletij, na drugi pa najnovejše tehnologije. Na fotografiji: Allora & Calzadilla: Premor (Afganistan v noči čarovnic IV), Ročno odtisnjen lesorez na platnu. Foto: MGLC
Veliko nagrado 30. bienala prejme Maria Elena Gonzales za serijo Govorica drevesa.
Veliko nagrado 30. bienala prejme Maria Elena Gonzales za serijo Govorica drevesa. Foto: Uporabljeno z dovoljenjem umetnice
Letošnja izdaja se ukvarja tudi s tem, kako dandanes sprejemamo informacije, kakšno je naše sporazumevanje, oziroma kakšni so poskusi, da bi ga vzpostavili, in kako dojemamo svet. Na fotografiji: Ivan Marušič Klif: Brez naslova. 2013.
Letošnja izdaja se ukvarja tudi s tem, kako dandanes sprejemamo informacije, kakšno je naše sporazumevanje, oziroma kakšni so poskusi, da bi ga vzpostavili, in kako dojemamo svet. Na fotografiji: Ivan Marušič Klif: Brez naslova. 2013. Foto: MGLC
Zgodovina grafičnega bienala
Ljubljanski grafični bienale letos slavi skoraj 60 let. Takšna je bila videti postavitev v Moderni galeriji leta 1955. Foto: MGLC
Deborah Cullen - kuratorka jubilejnega grafičnega bienala
30 let grafičnega bienala v Ljubljani

Kuratorko 30. izdaje Grafičnega bienala Deborah Cullen, direktorico in glavno kustosinjo galerije Miriam and Ira D. Wallach na Columbia University v New Yorku, zanimajo tradicionalne grafične tehnike, ki ostajajo osrednji medij številinih umetnikov. Ti grafiko revitalizirjo in uporabljajo na zelo sodobne načine, da njihova dela na prvi pogled sploh ne delujejo več kot grafike. Ob tem pa je v tem delu sveta, opaža kuratorka, mogoča in zelo razvita tudi tradicija umetnikov, ki uporabljajo najnovejše tehnologije, kot je računalniška grafika.
Osrednja razstava bienala Prekinitev je zato dvodelna. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), kjer bodo danes ob 19.00 dogodek tudi odprli, je predstavljena tradicionalna grafika v sodobnem smislu, v Moderni galeriji pa bodo na ogled dela umetnikov, ki uporabljajo najnovejše tehnologije, a lahko njihova dela še vedno označujemo kot grafike. Cullenova letošnje izdaje ni želela osredotočiti zgolj na to, kako umetniki uporabljajo sam medij, temveč odpira tudi vprašanja načina komuniciranja. "Veliko projektov kaže, kako na našo vizualizacijo, komunikacijo, govor in pozornost vplivajo današnje informacije. Številni projekti so tako komentarji na hitre načine komuniciranja v sodobnem svetu," pojasnjuje.
Cullenova, ki je bila lani glavna kuratorka trienala El Panal/The Hive: 3ra TrienalPoligrafica de San Juan: America Latina y el Caribe v Portoriku je za osrednjo razstavo 30. Grafičnega bienala izbirala med približno 300 deli, ki so jo prepričala s kakovostjo, a jih je tudi zaradi prostorskih omejitev izbrala polovico.
Velika nagrada Govorici drevesa
Veliko nagrado letošnjega bienala prejme Maria Elena Gonzales za serijo z naslovom Govorica drevesa. Svoj izbor je komisija, ki ji je predsedoval Tevž Logar, v njej pa so bili še Chema de Francisco, Sally Tallant in Dusica Kirjakovic, obrazložila z besedami, da delo s svojo kompleksno zasnovo zarisuje možnosti, ki jih grafični proces kot tak v današnjem času ima. Umetnica izjemno precizno preči skozi različne izrazne medije, jih uravnoteženo povezuje v celoto, to pa prepričljivo zasidra v svojih konceptualnih izhodiščih. Serijo je navdihnilo srečanje s padlo brezo v gozdovih v bližini poletne umetniške kolonije, ki jo prireja Šola slikanja in kiparstva Skowhegan. Umetnica je lubje te breze zbrala in ga sploščila, izdelala risbe in radiranke, nato pa je njegove brazdaste vzorce skenirala, da bi videla, kakšni zvoki bodo pri tem nastali. Vzorce lubja je digitalno prevedla in jih dala lasersko zarezati v zavitek za mehanični klavir. Projekt gledalcu omogoči, da 'sliši glasbo' brezovega drevesa, je o delu zapisano v katalogu.

Nagrado občinstva bodo podelili enemu izmed umetnikov, sodelujočimi na osrednji razstavi Prekinitev. Nagrajencu priznanje prinese tudi uporabo umetniške rezidence oziroma grafičnega ateljeja v MGLC v letu 2015.
Grafika nekoč in danes
Ljubljanski grafični bienale je nastal sredi petdesetih let prejšnjega stoletja in med drugim na vrhuncu hladne vojne povezal vzhodno in zahodno umetnost. Grafično ustvarjanje, njegova reprodukcijska tehnika, je odlično ujela stanje v umetnosti in družbi na splošno. Konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih je s spremembo umetnostnih tokov v ospredje znova stopila t. i. individualna roka umetnika, grafični bienale pa se je posledično spopadel s krizo. Zadnje desetletje prejšnjega stoletja je prineslo novo naklonjenost grafiki, ki se je začela po letu 2001 povezovati z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, tedanji 24. bienale pa je začel proces revitalizacije in preverjanja strukture, organiziranosti in odnosa do domače in mednarodne javnosti.
Pomembno je, da grafika ohrani fokus, pravi kuratorka. "Umetniki uporabljajo vse medije. Menim, da ni medija, ki bi 'izumrl'. Včasih je slišati, da je slikarstvo mrtvo, vendar to ne drži. Se pa pojavljajo denimo kombinacije različnih medijev. Verjamem, da je prihodnost svetla. Tudi v polju grafike so odprta in se odpirajo številna vprašanja."

Ob osrednji razstavi bienala bo na ogled vrsta spremljevalnih postavitev, ki bodo popeljale po zgodovini bienala do pogleda v Grafične ateljeje Joana Miroja. Med drugim bo začasno razstavišče na Vošnjakovi 4 gostilo razstavo študentov slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, naslovljeno Kaj se je zgodilo, ki bo na ogled od 17. oktobra do 24. novembra. V sklop bienala sodi tudi projekt Brezdelje, disciplina in kazen, v katerem ob ljubljanskem sodelujejo še Bienale gibljivih podob Contour Mechelen (Belgija), Mednarodni bienale sodobne umetnosti Göteborg (Švedska) in Bienale sodobne umetnosti Liverpool (Velika Britanija).





Deborah Cullen - kuratorka jubilejnega grafičnega bienala
30 let grafičnega bienala v Ljubljani
V Galeriji Cankarjevega doma bodo 18. septembra odprli razstavo z naslovom Grafični bienale, z vami vse od leta 1955. Postavitev bo pokazala na soodvisnost bienala z uradno kulturno politiko in učinke političnega gibanja neuvrščenih na področju kulture in umetnosti v Jugoslaviji. Hkrati bo osvetlila umeščenost grafičnega medija in bienala v vsakdanjem življenju. Osvetlila bo institucionalne krize bienala v 80. in 90. letih minulega stoletja ter različne poskuse njegovega repozicioniranja zaradi spremenjenih geopolitičnih okoliščin. Na ogled bo do 24. novembra. Na fotografiji: Člana žirije Zoran Kržišnik in Pierre Restany, 1985. Foto: Moderna galerija Ljubljana
V Galerija Kresija bodo v sobotobo, 14. septembra, ob 11.00 odprli razstavo Grafični ateljeji Joana Mirója. Umetnikovo ime se tako na grafični bienale vrača prvič po letu 1965, ko si je delil veliko nagrado z Victorjem Vasarelyjem, Mirojevi grafični ateljeji pa bodo predstavljeni s projekti petih umetnikov. Foto: Fundació Pilar i Joan Miró a Mallorca
V Galeriji Jakopič bo na ogled razstava prejemnice velike nagrade 29. bienala Regine Jose Galindo. Postavitev gvatemalske umetnice, ki deluje v polju performansa, s svojim delom pa se pogosto odziva na aktualne družbenopolitične okoliščine, nosi naslov Ura anatomije. Razstava, ki bo na ogled od 14. septembra do 24. novembra, bo ponudila sprehod skozi poetiko njenega ustvarjalnega opusa. Predstavljeni bodo različni performansi, ki izpostavljajo zanimanje Galindove za pesniški jezik in telesno akcijo. Foto: Prometeogallery di Ida Pisani, Milan/Lucca
V Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu bo od 16. septembra do 3. novembra na ogled razstava Robert Morris iz zbirke MGLC. Predstavljeno bo Morrisovo delo Iz dnevnikov 1961-1967, ki je nastalo kot site-specific instalacija v produkciji 25. grafičnega bienala leta 2003. Foto: MGLC
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bo na ogled razstava Miklosa Erdelyja, ki je na 29. bienalu prejel posebno omembo žirije za življenjsko delo. Pod naslovom Izvirnik in kopija + indigo risba bo razstavljen konceptualno zaokrožen izbor njegovih foto-grafičnih del, del z indigo papirjem in risb. Umetnik, arhitekt, pisatelj, pesnik in filmski ustvarjalec Erdely (1928-1986) velja za eno ključnih figur na področju neoavantgardne in konceptualne umetnosti na Madžarskem. Razstava bo na ogled od 14. septembra do 24. novembra. Foto: MGLC