Oktobra bodo namreč iz Louvra za leto dni izginila dela nekaterih največjih likovnih ustvarjalcev vseh časov. Uprava muzeja Louvre jih bo za leto dni posodila Muzeju visoke umetnosti v Atlanti.

Kaj bodo dejali turisti?
Francozom pa lasje niso šli pokonci le zato, ker bodo zaradi "pomanjkljive ponudbe" številni turisti Louvre črtali s seznama znamenitosti, ki jih bodo obiskali leta 2006. Razburilo jih je to, da jih uprava muzeja ni obvestila o poslu. Zanj so prvič izvedeli šele iz ameriških javnih občil. Predstavniki Louvra so se sicer hiteli opravičevati, da bi novico o odhodu nekaterih slik iz muzeja Francozom posredovali aprila. A časti uprave muzeja niso uspeli oprati.

S sten palače v središču Pariza bo 365 dni zijalo kar 185 praznih mest. Ljubitelji umetnosti bodo pogrešili predvsem dve mojstrovini. To sta Portret Baldassara Castiglioneja in pastirji iz Arkadije francoskega slikarja Nicolasa Poussina.

Dober ali slab posel?
Ker so številni goreči domoljubi že začeli obsojati vodstvo verjetno najbolj slavnega muzeja na svetu, so morali v Louvru hitro poiskati prepričljivo opravičilo za svoje dejanje. Seveda so govorili o denarju. V blagajno muzeja se bo po poslu z ustanovo iz Atlante nateklo kar 13 milijonov dolarjev. Zaslužek bo sicer precej manjši od te vsote, saj bo muzej moral kar sam financirati prenos umetnin čez veliko lužo. In ta ne bo prav poceni; kar polovico od prejetega zneska bo pobral.

Preostanek denarja bodo v Louvru porabili kar se da razumno. Prenovili bodo dvorane, v katerih najdemo umetnost 18. stoletja.