Oglas
V mislih imamo španskega slikarja Diega Velasqueza, čigar eno od del je nemški avantgardni likovni umetnik in začetnik avantgardnega filma nekoč hodil dan za dnem gledat v berlinski muzej cesarja Friedricha. Povsem prva britanska retrospektiva španskega baročnega slikarja naj bi med 18. oktobra 2006 in 21. januarja 2007 pritegnila okoli 300.000 obiskovalcev. Postavitev 40 Velazquezovih del – ohranjenih je le okoli 80 del - naj bi tako postala najbolje obiskana britanska razstava vseh časov.
'Pomanjkljiva' Velazquezova retrospektiva
Čeprav bo Britancem uspelo 'na kup' spraviti kar polovico del slikarja, ki je živel med letoma 1599 in 1660, pa se jim bo nekoliko grenkega priokusa še dolgo kvarilo apetit. V Narodni galeriji namreč ne bo moč uzreti dveh največjih Velazquezovih mojstrovin. Prva 'pogrešana' slika je Las Meninas. Dela iz leta 1656 tako Velasquezovi sodobniki kot tudi umetniki in umetnostni zgodovinarji poznejših dob niso mogli prehvaliti. V središču slike je španska kraljična, podobi njenih staršev pa bledo odsevata v zrcalu v ozadju. Čar dela naj bi bila ravno dihotomija med žarečo podobo deklice in bledim odsevom španskih imperatorjev. Slednji naj bi namreč napovedoval skorajšnji zaton mogočnosti španskega imperija. Velasquezov sodobnik, italijanski slikar Luca Giordano, je sliko Las Meninas označil kot "teologijo slikanja", britanski slikar Thomas Lawrence pa je delu nadel nadimek "filozofija umetnosti".
Kje se skriva papež Inocenc X.?
Drugo 'odsotno' delo pa je portret papeža Inocenca X., ki je shranjen v rimski palači Doria Pamphilj. Ko je bilo delo dokončano, so si nekateri papeževi 'podaniki' bali Inocenčevega odziva. Velazquez je namreč tako realistično zarisal stroge poteze ter brezsrčni in predirljivi papežev pogled, da bi lahko papež portret ogorčeno zavrnil kot karikaturo, ki ga izpostavlja kot zlobnega 'načelnika' sicer usmiljene Katoliške cerkve. Zgodilo se je ravno nasprotno. Portret je Inocenca tako prevzel, da je Velazquezu izročil posebno priznanje: medaljo in zlato verigo.
Radodarni muzej Prado
Številne slike ljubljenca španskega kralja Filipa IV. bodo tokrat prvič prikazane v Veliki Britaniji. Narodna galerija se sicer lahko pohvali z lastništvom devetih Velazquezov – to je največja zbirka Velasquezovih del zunaj Španije -, vendar je bilo kljub temu treba dela za retrospektivo 'nabirati' po vsem svetu. Največ del, to je osem, je prispeval madridski muzej Prado. Iz Španije bosta med drugim pripotovala portreta kralja Filipa IV. v lovski opravi in portret dvornega 'škrata' Francisca Lezcana. Navdušenim obiskovalcem galerij lahko predlagamo prav posebno zabavo. V Velazquezovih delih lahko skušajo najti elemente impresionizma in realizma, saj naj bi Špančevo slikarstvo najbolj vplivalo ravno na oblikovanje prepoznavnih znakov teh dveh slogov.
Navdušenje nad Velazquezom
Dawson Carr, kurator londonske postavitve, je Velasqueza razglasil za največjega slikarja, trditev pa utemeljil z besedami: "Velazquez je imel izjemno sposobnost, svojim slikam vdihniti pečat resničnosti. Šel je prek realizma in prikazal tudi psihološko bistvo svojih likov. Tako lahko verjamemo, da zares stojimo pred ljudmi, ki jih je Velazquez naslikal."
Podoben občutek je ob opazovanju Velasquezovih del očitno prevzel tudi že zgoraj omenjenega nemškega umetnika Hansa Richterja. Član dadaističnega gibanja je v svoji knjigi Dada: Art and Anti-Art (Dada: umetnost in antiumetnost) o svojem srečanju z Velazquezovo dvorno damo zapisal: "Zelo dobro se spominjam,kako sem dan za dnem hodil v muzej cesarja Friedricha (Kaiser-Friedrich-Museum) v Berlinu gledat in se pogovarjat z velikim portretom Velasquezove dvorne dame. Stala je z brezčasno negibnostjo vseh Velazquezovih ljudi, z eno roko na naslonjalu stola, pred mrtvo-živim sivo-zelenim ozadjem, v bleščeče črni obleki ter z brezizraznim in mrtvim obrazom. Nekje je bil drobec rjavordeče. Živela je tam, predstavnica neskončnosti, z zlatim okvirjem, odrezana od vulgarnega in minljivega sveta. Ni bila niti lepa niti grda, bila je boginja in njena prisotnost je imela takšno moč, da se nisem mogel niti za trenutek znebiti nezaupanja v samega sebe, čeprav sem sliko kopiral več mesecev. Nezaupanja mi ni vzbudila ženska, ampak umetnik, čigar duša je segla do nebes in ki je ustvaril dvorno damo, da nam govori z Olimpa." Če bodo slike Diega Velazqueza imele podoben vpliv tudi na obiskovalce razstave v londonski Narodni galeriji, lahko prav zares pričakujemo nov britanski rekord v obiskanosti likovnih razstav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje