Oglas
Na doslej največji razstavi grafike enega najbolj vplivnih nemških umetnikov Jörga Immendorffa (1945-2007) bo do 26. avgusta na ogled več kot 460 del. Eksponati na postavitvi v Congress Centru Mainz zastopajo vsa obdobja štiri desetletja dolge kariere slikarja, kiparja in akcijskega umetnika. Pri snovanju razstave, katere glavni kurator je Dirk Geuer, je sodeloval tudi Immendorff. Tedaj je že vedel, da ga kmalu čaka smrt. Immendorff je namreč pred več leti zbolel za neozdravljivo nevrološko boleznijo. Čeprav je vedno težje nadzoroval svoje gibe, je Immendorff ustvarjal tako dolgo, kot je zmogel.
S klado na nogi se ne skače pred Bundestagom!Da bo njegova umetnost brezkompromisna, je Immendorff napovedal že kot študent, ko so ga zaradi neodadaistične provokacije vrgli z akademije. Ena od reči, ki so še posebej razburile oblasti (državne in šolske) je bila črno-rdeče-zlata klada. V okviru ene od akcij akcijskega projekta LIDL, ki si ga je Immendorff leta 1968 zamislil skupaj s Chrisom Reineckejem, si je Immendorf zloglasno klado privezal na nogo in z njo skakal pred Bundestagom. Dokler ni posredovala policija.
Okužen z duhom Josepha Beuysa
Radikalizmu Jörga Immendorffa se ne gre čuditi. Bil je namreč učenec Josepha Beuysa, ki ga nekateri imenujejo celo najvplivnejši nemški umetnik 20. stoletja. Eden od pionirjev umetnosti performansa, vsestranski vizualni umetnik in vizionar, ki je bil predan ideji o zdravilni in odreševalni moči umetnosti, je slovel tudi kot izreden pedagog. Svojim študentom je bil popolnoma predan in številne je 'okužil' s svojo vizijo umetnosti kot sredstva za spreminjanje družbe.
Preboj v institucionalno umetnost
Beuysova 'politična filozofija' je prevzela tudi Jörga Immendorffa, ki se je tudi sam angažiral v Ligi proti imperializmu in Zvezi socialističnih kulturnikov, sodeloval pa je celo z maoistično stranko KPD/AO. Kljub njegovemu boju proti vsemu, kar je razumel kot konservativizem in izkoriščanje, in kljub 'izpadu' iz akademije, se je Jörg Immendorff kmalu uspel prebiti tudi v prostore institucionalizirane umetnosti. Izkaz tega je bilo njegovo sodelovanje na beneškem bienalu leta 1976, njegova dela pa so bila med drugem predstavljena tudi na razstavi documenta 5.
Opus Jörga Immendorffa je izredno raznolik. Pritegnila ga je skoraj vsaka zvrst vizualnega snovanja. V Mainzu tokrat predstavljajo zgolj Immendorffova grafična dela: sitotiski, litografije, obdelane fotografije in radiranke. Razstavljeni so tudi Immendorffovi osnutki za oblikovanje knjig in štampiljk.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje