Foto:
Foto:
Šarlatanstvo ali resnično zdravljenje bolnih tal?

V predstavitvi del diplomiranega kiparja so na ogled postavljene tri inštalacijske obdelave naravnega prostora. Z njimi je Pogačnik, ki že vrsto let aktivno deluje tudi na področju ekologije in "zdravljenja zemlje", umetniško obdelal pokrajino Tržaškega zaliva, Ljubljanske kotline in Pomurja.

Diagonalna linija slovenskega prostora
Pogačnik treh pokrajin ni izbral naključno. Poravnane v diagonalo namreč predstavljajo os slovenskega nacionalnega prostora in ga tako povezujejo v povezano celoto. Umetnik, ki raziskuje tudi energetska polja zemlje, je z izborom diagonalne slovenske osi skušal opozoriti tudi na enotno vitalno-energijsko polje, ki prek slovenskega ozemlja povezuje Italijo in Avstrijo.

Za vsako od "pokrajinskih" inštalacij je Pogačnik skrbno izbral materiale. Tržaški zaliv je v umetnino prevedel s pomočjo bakrenih cevi, vrvic in glinenih krogel, Ljubljanski kotlini je namenil kozmogram iz opek, Pomurje pa je upodobil z vrvicami, s platnom in poljem kamnov.

Lahko tla sploh še pozdravimo?
Drugi del postavitve izpostavlja Pogačnikov projekt zdravljenja zemlje s tehniko "zemeljske akupunkture" oziroma stebre, ki jih Pogačnik zabada v zemljo. Postavljanje kamnitih stebrov na občutljive točke pokrajine pa ni dovolj za učinkovito terapijo obolelih tal. Marko Pogačnik na vsakega od litopunkturnih stebrov vkleše vitalno-energijska znamenja, kozmograme, ki usmerjajo delovanje litopunkturne igle.

Odprtje razstave, ki bo na ogled do 26. oktobra, je s predavanjem Zemlja v vrtincu ter s performansom Ksilopunktura oziroma akupunktura zemlje z lesenimi količki popestril avtor predstavljenih del.

Umetniška pot v nekaj besedah
Marko Pogačnik je že dolgo prisoten na slovenski likovni sceni. Že med študijem na ljubljanski likovni akademiji je postal član skupine Oho, ki je med letoma 1965 in 1971 tudi k nam zanesla tedaj zelo aktualno usmeritev konceptualne umetnosti. Med letoma 1979 in 1984 se je lotil umetniških posegov v naravi. Z domačini je zgradil mrežo krajinskih skulptur in spomenikov v Vipavski dolini. Sredi 80. let, ko se je začel poglabljati v ekologijo, pa je razvil tudi svojo metodo zdravljenja zemlje - litopunkturo oziroma akupunkturo zemlje.