Prvenstveni vzpon na Makalu (8475 m) po južni steni je pomenil dokončen stik slovenskega alpinizma s svetovnim alpinističnim vrhom. Makalu je peta najvišja gora na svetu, ki leži v delu Burunske Himalaje. Foto: Slovenski etnografski muzej
Prvenstveni vzpon na Makalu (8475 m) po južni steni je pomenil dokončen stik slovenskega alpinizma s svetovnim alpinističnim vrhom. Makalu je peta najvišja gora na svetu, ki leži v delu Burunske Himalaje. Foto: Slovenski etnografski muzej
Pobočje Himalaje
Zdi se, da imajo Slovenci gore od nekdaj v krvi. Foto: EPA

Pobudo za gostujočo fotografsko razstavo, ki so ji dali naslov Mejnik slovenskega alpinizma in bo vrata odprla danes opoldne, je dal Aswin Shrestha, častni konzul Kraljevine Nepal v Sloveniji. Fotografije je zbrala avtorica razstave in kustosinja Gorenjskega muzeja Jelena Justin; 51 izbranih posnetkov priča o slovenski odpravi na Makalu, ki se je odvijala več kot trideset let po prvem vzponu na ta vrh.

Pobudnik za vzpon v južno steno Makaluja je bil Aleš Kunaver. Obletnico zavzetja Makaluja so slovenski alpinisti oktobra lani obeležili s še eno odpravo na himalajsko goro Ama Dablan (ime v jeziku šerp pomeni "materin amulet").

Kdo se je prizkusil v steni?
Šesto jugoslovansko odpravo Makalu 1975 so sestavljali: Janko Ažman, Stane Belak - Šrauf, Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik - Den, Janez Dovžan, Boris Erjavec, Viktor Grošelj - Viki, Tomaž Jamnik - Mišo, Stane Klemenc, Ivan Kotnik - Ivč, Aleš Kunaver (vodja), Janez Lončar - Šodr, Marjan Manfreda - Marjon, dr. Damjan Meško (zdravnik), Bojan Pollak - Bojč, Milan Rebula - Bistri, Radovan Riedel (televizijski snemalec), Roman Robas - Romi, Jože Rožič - Joža, Dušan Srečnik - Zobi ter Nejc Zaplotnik.

Zgodovina slovenskega himalajizma sega v leto 1960, ko se je osemčlanska odprava namenila na Trisul, z letom 1963 pa je bila pri Planinski zvezi Slovenije ustanovljena Komisija za odprave v tuja gorstva, ki je skrbela za izbiro ciljev, pripravo moštev in organizacijo odprav.