Razstavo, ki je nastala na pobudo ameriškega zunanjega ministrstva in bo na ogled do 2. maja, je odprl ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas B. Robertson in povedal, da razstavljene fotografije ponujajo poučen pogled v življenje Indijancev v obdobju konca njihovega vladanja veliki ameriški divjini. Krivic, ki so se zgodile severnoameriškim Indijancem, "ne bomo mogli nikoli popraviti, lahko pa s to razstavo osvetlimo njihovo zgodovino in izkažemo čast prvotnim prebivalcem in se obrnemo v prihodnost", je v nagovoru v slovenščini dodal Robertson, ki ima tudi sam indijanske korenine.

Curtisov življenjski projekt in zasebni polom
Razstava s 60 fotografijami Edwarda S. Curtisa iz zasebne zbirke Christopherja Cardoza, vodilnega svetovnega strokovnjaka za Curtisovo fotografijo, v treh sklopih - Severozahodna obala, Visoka planota in Aljaska, Jugozahod in Velike planjave - predstavlja izredno raznolikost severnoameriških Indijancev. Fotografije so nastale v obdobju med letoma 1906 in 1930, Curtis je v 24 letih posnel skoraj 50.000 negativov in izdelal 10.000 voščenih valjev s posnetki avtohtonih jezikov in glasbe, posnel pa je tudi prvi film o ameriških staroselcih. Zaradi svojega življenjskega projekta je izgubil družino, vse premoženje, telesno in čustveno zdravje - vse zato, ker je sledil svojim sanjam.

Tudi iz zbirke škofa Barage
Ob fotografijah je razstavljenih tudi nekaj predmetov iz zunajevropske muzejske zbirke škofa Friderika Barage, raziskovalca, pisca in poliglota, ki je med letoma 1831 in 1836 živel in delal med Indijanci plemen Otawa in Ojibwa. Baragova zbirka, ki jo je leta 1836 podaril takratnemu Kranjskemu deželnemu muzeju, je prva zunajevropska zbirka v Sloveniji in priča o materialni in družbeni kulturi Indijancev Otawa in Ojibwa iz obdobja prvih desetletij 19. stoletja, tedaj so naseljevali območje Velikih jezer.