"Rijks", kot muzej ljubkovalno imenujejo prebivalci Amsterdama, se lahko zdaj znova meri s svetovnimi muzeji, kot so pariški Louvre, madridski Prado ali newyorški Metropolitanski muzej. Nacionalna zakladnica umetnosti - in nesporen magnet za turiste - bo namreč zablestela v precej modernejšem sijaju kot prej. V predprodaji so za obisk muzeja menda prodali že 50.000 vstopnic.

Danes vstop prost
Vrata je z orjaškim ključem na opoldanskem odprtju odpra kraljica Beatrix, trg pred muzejem so prekrili s slavnostno rdečo preprogo, točno opoldne pa so prebivalci Amsterdama lahko videli tudi ognjemet. Muzej je odslej bogatejši še za dodatno razstavišče na prostem, v na novo urejenem vrtu. Danes bo odprt do polnoči, petnajstevrske vstopnine pa so obiskovalci oproščeni.

Muzej je bil gradbišče dolgih deset let
Decembra leta 2003 so večji del muzeja zaprli zaradi prenove. Ta naj bi trajala le nekaj let, a je na koncu vzela skoraj desetletje. Za obiskovalce je medtem ostalo odprto t. i. Philipsovo krilo, poimenovano po enem izmed sponzorjev, kamor so prenesli številne mojstrovine 17. stoletja.

Prenova namreč ni potekala brez zapletov: težave so nastopile tako pri rokih za dokončanje kot pri celotni finančni sliki. Prenova je trajala kar šest let dlje, kot je bilo predvideno, in je stala 375 milijonov evrov.

Stavbo Rijksmuseuma v gotsko-renesančnem slogu je zasnoval arhitekt Pierre Cuypers in je bila dokončana leta 1885. Muzej z več kot 8.000 razstavnimi šredmeti dokumentira osem stoletij nizozemske zgodovine, razporejeni pa so v 80 sobanah.

Opečnatega pročelja se niso dotikali
Pri prenovi so staro stavbo modernizirali, vendar ob spoštovanju prvotne celote stavbe muzeja. Zunanjščina poslopja iz 19. stoletja je po prenovi ostala nedotaknjena, nekoč blodnjak hodnikov notranjščine pa so preuredili tako, da so prostori zdaj večji in preglednejši. V prvotno stanje so vrnili osrednjo, 'častno galerijo', ki s svojim obokom posnema konstrukcijo gotskih katedral.

Nova postavitev spodbuja vzporedno povezovanje podatkov
Če je bil Rijksmuseum, kot tudi drugi podobni muzeji po svetu, pred prenovo urejen tako, da so bile posamezne sobe posvečene pohištvu, keramiki in slikarstvu, zdaj vlada povsem nov koncept. Ob Rembrandtovi sliki je tako mogoče videti pohištvo, ki ga je izdelal umetnikov prijatelj Herman Doomer, in portret pesnika Constantijna Huygensa, ki je pisal o umetniku.

Za osrednji eksponat tega pomembnega amsterdamskega muzeja velja Rembrandtova Nočna straža. Slika simbolizira zlato dobo nizozemskega slikarstva, torej 17. stoletje, ko je bila Nizozemska vodilna na področju trgovine in tudi umetnosti. Na novo obogatelo meščanstvo je v obdobju razcveta naročalo na milijone slik, večinoma portrete ali krajine.

Veliko Rembrandtovo oljno sliko so v muzejsko sobo Nachtwachtzaal (Soba Nočne straže) znova namestili že marca. Shranjena je bila v poseben 300-kilogramski jekleni "pametni" okvir, ki ima vgrajena senzorja za temperaturo in vlažnost. V tem okvirju so sliko leta 2003 tudi odnesli iz muzeja.

Kulturno središče Nizozemske diha s polnimi pljuči
Že septembra so v Amsterdamu po večletni prenovi odprli muzej moderne umetnosti Stedelijk, sosednji Van Gohov muzej pa mu bo sledil 2. maja.