Medzilaborce, majhen kraj v Karpatih blizu slovaške meje z Ukrajino, je rojstni kraj staršev Andyja Warhola, glavnega predstavnika popumetnosti, ki je v šestdesetih preplavila ZDA. Mestne oblasti so se odločile za drzno potezo: skoraj milijon in pol ameriških dolarjev bodo namenili za gradbo “mesta Warhol”, ki naj bi na Slovaško prineslo malo igrivega duha popumetnosti. Zaenkrat načrtujejo obnovo že obstoječega Warholovega muzeja in velikega bronastega kipa umetnika, dodali pa bodo še avtobusne postaje v obliki pločevink Campbellove juhe (“zaščitni znak” Warholove kolažne umetnosti) in hotel Andy.

Le za najbolj goreče “warholovce”
Warhola, ki do zdaj ni slovel ravno kot predstavnik slovaške umetnosti, bodo kot vabo za turiste poskušali “uporabiti” v eni najrevnejših regij Slovaške, kjer je stopnja nezaposlenosti skoraj 17-odstotna. Težava bi bila lahko le v tem, da Medzilaborce leži kar sedem ur vožnje od Bratislave, do njega pa je moč priti le po nevarni, neasfaltirani podeželski poti. Kljub temu je do muzeja lani prišlo kar 17 tisoč obiskovalcev, kar je približno trikratna populacija mesteca. In čeprav za karpatski turizem to pomeni kar lep uspeh, lahko navedemo še, da je lani Warholov muzej v Pittsburghu (kjer se je umetnikova družina nastanila po prihodu v ZDA) obiskalo 62 tisoč ljudi.

Andy Warhol (ki je umrl prav 22. februarja leta 1987), se je rodil leta 1913 kot Andrew Varchola, njegovi starši so emigrirali iz takratnega avstro-ogrskega cesarstva (po koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Medzilaborce prišel pod Češkoslovaško).

Kulturno vretje
V komunističnih časih Warholovih slovaških korenin v Medzilaborcih niso poudarjali, saj so praški umetniki z njegovim delom ponazarjali svoja protikomunistična prepričanja. Takrat prepovedana glasbena skupina Plastic People of the Universe se je zgledovala po Warholovi skupini Velvet Underground. Alternativna umetniška struja (h kateri se je prišteval tudi dramatik in kasnejši predsednik Vaclav Havel), je sprožila tudi t. i. žametno revolucijo, ki je naposled strmoglavila komunizem.

Blagoslov potomcev
Zgodovina muzeja sega v leto 1991, ko je zaživel pod pokroviteljstvom nekdanjega učitelja umetnosti Michala Bycka. Danes ima muzej tudi (moralno) podporo Warholovih potomcev, ki živijo v New Yorku in (finančno) pomoč Evropske unije (ta je odobrila načrt za postavitev tematsko obarvanih avtobusnih postaj, zavrnila pa načrt za javne urinale, okrašene z Warholovim avtoportretom). Najbolj znana Warholova dela, ki jih ima muzej trenutno v lasti ali izposoji, so Lenin, Mao, Jacqueline Kennedy, avtoportret, Campbellova juha, Mick Jagger in Ingrid Bergman: The Nun. Na ogled so tud idela umetnikovega manj slavnega nečaka, Jamesa Warhole.

“Marylin Monroe ali Campbellovo juho lahko vidijo tudi obiskovalci drugih Warholovih muzejev,” priznava Bycko, “toda mi imamo tudi skice, ki so delo njegove matere."