Angleška karikatura je svoj vrhunec doživela v času med letoma 1780 in 1830. To obdobje, imenovano tudi 'zlata doba' angleške karikature, je ta slog ustoličilo kot priznano umetniško formo, ki je v Veliki Britaniji močno vplivala na politično mnenje. V nasprotju z zgodnejšimi političnimi likovnimi satirami in karikaturami so karikaturisti tega obdobja svoje delo razumeli kot družbeno pomemben žanr z visoko umetniško vrednostjo. V hamburški Kunsthalle so pripravili razstavo z naslovom Arena posmeha, ki predstavlja prav ta dela.

Za vse družbene sloje
Kompleksnost karikatur, ki so v veliki večini natisnjene, se manifestira v kombinaciji motivov vse od umetnostne zgodovine do tedanje popularne kulture oziroma tedanjega družbenega življenja. Ta tematski sklop je v tistem času odprl pot novim umetniškim izrazom: živahnemu in pogosto drastično naravnanemu slikarskemu jeziku, ki je bil kasneje je okrepljen z ročnim barvanjem tiskovin. Estetske in zgodovinske zasluge angleške karikature ležijo v neusmiljenih upodobitvah in v javnemu izpostavljanju subjekta.

Umetniki so občinstvo naslavljali s humorno-satiričnim pristopom in precej agresivnim slogom, obenem pa so bile njihove umetnine že tedaj - prek ponatisov, ki jih je bilo mogoče kuptit v tiskarnah - dostopne komur koli. Razstava v Hamburgu prikazuje tudi v kolikšni meri je bil razvoj karikature v Angliji povezan z novim dojemanjem identitete in vse bolj politično usmerjeno javnostjo. Umetniki so komentirali tedanje družbene spremembe, in sicer vse od francoske revolucije in Napoleonovih vojn do domačih političnih razmer.

Osem razstavljenih
Razstava prikazuje dela osmih angleških umetnikov (med njimi tudi Jamesa Gillraya, Thomasa Rowlandsona, Georga Cruikshanka in Richarda Newtona), spodaj pa si lahko ogledate tudi karikature nekaterih drugih umetnikov.