Lošinjski Apoksiomen je najbolje ohranjen tovrstni kip od osmih do zdaj najdenih različic in edina velika bronasta antična skulptura, ki so jo našli na vzhodu Jadrana. Na 45 metrih morske globine pri otočku Velo Orjule nedaleč od Lošinja ga je odkril belgijski potapljač Rene Woutures, 192 centimetrov visok in približno 300 kilogramov težak kip pa so iz vode potegnili tri leta pozneje. Po skoraj dveh letih desalinizacije so kip, prekrit z morskimi sedimenti in algami, kar sedem let urejali v Hrvaškem restavratorskem zavodu v Zagrebu in za to konservatorsko-restavratorsko delo leta 2007 prejeli evropsko priznanje.

Po nomadskem življenju končno doma
Takrat se je tudi začela Apoksiomenova pot po svetovno znanih muzejih, kot so pariški Louvre, londonski Britanski muzej in losangeleški muzej J. Paul Getty. V ljubljanskem Mestnem muzeju je bil na ogled leta 2011 v okviru razstave Antični Grki na Hrvaškem.

Čeprav so se pojavili predlogi, da bi hrvaški muzej Apoksiomena domoval v Zagrebu ali katerem drugem večjem hrvaškem mestu ob jadranski obali, so se na koncu odločili za Lošinj. S tem so potrdili svetovno prakso razstavljanja pomembnih najdb, kjer so bile odkrite, je potrdil župan mesta Mali Lošinj Gari Cappelli.

Apoksiomen je tudi kot simbol športnika in zdravja postal del turistične ponudbe Lošinja, "otoka vitalnosti", na katerem si prizadevajo za več zdravstvenega in kulturnega turizma.

Atlet eden izmed osmih ohranjenih kipov
Hrvaški Apoksiomen je bronast kip atleta, domnevno rokoborca, ki si po vadbi z majhnim ukrivljenim strgalom čisti plast olja, peska in potu s telesa. Atleti so si telo pred vadbo običajno namazali z oljem, še posebej rokoborci in boksarji, ki so naoljeni lažje spolzeli iz nasprotnikovega prijema. Strganje telesa po vadbi (gr. apoxyesis) je bil v antični umetnosti priljubljen motiv za upodabljanje atleta – tako je kip dobil ime Apoxyomenos oziroma Apoksiomen.

Kot ocenjujejo, je bil narejen v drugem ali prvem stoletju pred našim štetjem. Danes je na svetu ohranjenih le še sedem takšnih kipov atletov, kopij izvirnika, ki je verjetno nastal v 3. ali 4. stoletju pr. n. št., slogovno pa ga uvrščajo med klasicizem in helenizem. Število kopij pa priča, da je bil originalni kip v antiki nadvse priljubljen. Med danes ohranjenimi različicami je najbolj znan tisti, ki so ga v 19. stoletju našli v Efezu in je razstavljen v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju, je pa lošinjski Apoksiomen najbolje ohranjen. Strokovnjaki predvidevajo, da je bil odvržen v morje na začetku 1. stoletja zaradi slabega vremena in posledične nevarnosti, da bi se ladja prevrnila, ali kot daritev božanstvom za varen prehod skozi Osorski prekop na poti do cvetoče destinacije v severnem Jadranu.

Prenovljena palača kot novo domovanje Apoksiomena in hiša njegove zgodovine
Dogovor za prenovo Kvarnerske palače so podpisali leta 2012. Muzej Apoksiomena v Lošinju vodi obiskovalce skozi več interaktivnih prostorov, v katerih se lahko seznanijo s časovno in prostorsko zaznamovano zgodbo kipa – od najdbe v morju do postavitve v muzeju.

"Navdih za ureditev muzejskih sob smo črpali iz likovne umetnosti, predvsem iz italijanske neoavantgardne smeri spacializem iz 60. let preteklega stoletja ter iz del Lucia Fontane, Alberta Burrija in posebej Enrica Castellanija," je povedal Idis Turato, ki je skupaj s kolegom Sašem Randićem zasnoval lošinjski muzej Apoksiomena. Za ureditev muzeja so porabili 3,3 milijona evrov.

Vsaka izmed devetih sob ima svojo barvo. V njih je mogoče vonjati različne sredozemske rastline, prisluhniti glasbi in spoznavati strokovne zgodbe o zgodovini kipa. Apoksiomen je razstavljen v najvišjem nadstropju palače, v deveti sobi. Ta je v celoti pobeljena, da nič ne moti pogleda na edini muzejski eksponat – 192 centimetrov visok črn kip moškega.