Izredno bogato nahajališče je Kapiteljska njiva, na kateri potekajo arheološka izkopavanja vse od leta 1983. Foto: Dolenjski muzej
Izredno bogato nahajališče je Kapiteljska njiva, na kateri potekajo arheološka izkopavanja vse od leta 1983. Foto: Dolenjski muzej
Jantarna ogrlica (5. - 4. stoletje pr. n. št.)
Sistematično ukvarjanje v Dolenjskem muzeju ima petdesetletno zgodovino, kustodiat za arheologijo pa trenutno hrani okoli 15.000 enot arheološkega gradiva. Foto: Dolenjski muzej

Postavitev v obnovljeni Križariji, nekdanji osrednji stavbi muzeja, z okoli 1.900 predmetov prikazuje zgodnje obdobje poselitve Dolenjske. V ureditev razstave je vloženega kar za pol stoletja dela, saj zgodovina novomeškega sistematičnega muzealskega dela na področju arheologije sega v leto 1958. Tedaj se je namreč v Dolenjskem muzeju kot prvi arheolog zaposlil Tone Knez. Pri znanstvenem delu, ki je vodilo do ureditve stalne arheološke zbirke, je sodelovalo več slovenskih ustanov, najbolj aktivna sta bila Dolenjski muzej in novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Razstava o tem, od kod prihajamo
Arheološka znanost je tista, ki nas poučuje o samih temeljih naše dežele in na ta način tudi osmišlja našo eksistenco in delovanje. Njen pomen je prepoznal tudi predsednik RS Danilo Türk, ki je ob odprtju dolenjske zbirke povedal: "Ljudje smo navajeni razmišljati v krajših ciklusih, v ciklusih človeškega življenja in v ciklusih političnih obdobij, redkokdaj pa si vzamemo čas za razmislek o tem, od kod sploh izhajamo. Prav je, da to od časa do časa storimo, vendar tega ne moremo brez arheološkega znanja in arheoloških ustanov, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, da je naša zgodovina dolga in da je lahko taka tudi naša prihodnost."

Cvetoča železnodobna Dolenjska
Kot nas pouči zbirka in kot je ob slovenskem dogodku dejal tudi direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, je bilo na Dolenjskem še posebno cvetoče obdobje mlajše in starejše železne dobe, novejše raziskave pa so razkrile tudi močno prisotnost antične rimske kulture. To se odrazi tudi v sami razstavi, katere program največ pozornosti nameni dogajanju med 8. in 4. stoletjem pr. n. št. Kustodiat za arheologijo sicer hrani gradivo vse od mlajše kamene dobe pa vse do nastopa srednjega veka. Celotna zbirka je izjemna, saj eksponati, dostopni javnosti, predstavljajo le njen majhen del. Do zdaj se je nabralo okoli 15.000 enot arheološkega gradiva, katerim pa se bodo zagotovo pridružile še nove. Gradnjo dolenjskega kraka slovenskega avtocestnega križa namreč spremljajo natančne sondaže, ki vedno znova razkrivajo nova arheološka najdišča.

Velik pomen zbirke v evropskem kontekstu
Besede o izjemni zbirki Dolenjskega muzeja niso pretirane, saj ne gre za izjemnost le v slovenskem prostoru. Kot poudarja Picelj, se Dolenjska lahko pohvali z izjemno arheološko preteklostjo, "zaradi katere se dolenjska regija in Novo mesto uvrščata med območja z najpomembnejšo evropsko arheološko dediščino in pomembno prispevata k poznavanju celotne evropske prazgodovine, na kar smo v mestu situl več kot upravičeno ponosni". Nikakor ne smemo pozabiti omeniti še Boruta Križa. Arheolog in kustos Dolenjskega muzeja je avtor nove stalne arheološke razstave, ob javni predstavitvi njegovega večletnega dela pa je dejal, da s to razstavo dobivamo trenutno najpopolnejši pregled arheoloških najdb od obdobja starejše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka.

P. B.