Ob nastajanju modernih narodov se je pojavilo toliko gradenj kot nikdar dotlej. Zlasti so se razvijale urbane naselbine, zdraviliški kraji in prometne poti. Poleg tradicionalnih stavbnih tipov so se pojavili številni novi, namenjeni vsem družbenim slojem, je zapisal dr. Igor Sapač, kustos razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ki bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do 23. marca 2014.
Razmah arhitekture, ki je slovenske kraje dvignila iz baročne kulture
Pod vplivom socialnih, ekonomskih in političnih dejavnikov se je razmahnila raznolika arhitekturna dejavnost, ki je posegla na vsa področja javnega in zasebnega življenja ter slovenske kraje dvignila iz baročne kulture na novo razvojno stopnjo. Svoj zamah je arhitektura preizkušala v skladu z razvojem stroke, izraznimi zmogljivostmi arhitekture in funkcionalnimi zahtevami. Nova arhitektura je nastajala v odvisnosti od znanstvenih raziskav, izumov, pravnih regulativ in uveljavljanja novih teorij zgodovine, pojavilo se je tudi arhitekturno eksperimentiranje.
Množično so nastajale kompleksno zasnovane javne stavbe za potrebe uprave, šolstva, sodstva, kulture, pošte, bančništva, zdravstva in vojaštva, številne zasebne poslovno-stanovanjske hiše, zdraviliško-gostinske in turistično-rekreativne stavbe, tehnične naprave za potrebe železniškega, cestnega in vodnega prometa, tovarne in druge industrijske stavbe, javni nasadi, pa tudi številne nove cerkve in tradicionalne grajske stavbe.
Podobe, ki še danes zaznamujejo naš vsakdan
Mestna središča so takrat dobila podobo, ki jo imajo v glavnem še danes. Še danes obstajajo številne reprezentativne javne zgradbe iz tega časa, nepresežene v bivalnem udobju pa ostajajo večstanovanjske hiše ali vile iz 19. stoletja. Tudi železniško omrežje, ki je nastalo v 19. stoletju, se pozneje ni bistveno spremenilo.
Razstava ponuja prvi obširni pregled arhitekturne ustvarjalnosti 19. stoletja na Slovenskem doslej. Še posebej opozarja na tradicionalne meščanske hiše in plemiške palače, večstanovanjske najemniške hiše, meščanske vile, prve stanovanjske stavbe v delavskih kolonijah, prve stanovanjske bloke, cerkve, kapele, sinagoge, samostane, gradove in dvorce, rotovže, javne palače, gledališča, šole, železniške kolodvore, hotele, zdravilišča, bolnišnice, zapore, vojašnice, trdnjave, arhitekturno urejene odprte javne površine, pokopališča, mavzoleje, mostove in tovarne. Predstavljene so najznačilnejše arhitekturne zvrsti, najpomembnejši arhitekti in stavbeniki ter temeljna slogovna obdobja.
Arhitekturni in urbanistični dosežki tega obdobja so predstavljeni s pomočjo starih in novih fotografij, arhivskih načrtov, historičnih upodobitev, maket in opisov.
Monografija, arhitektura v živo, delavnice in pogovori
Ob razstavi, predvidoma v začetku prihodnjega leta, bo izšla tudi obsežna in bogato ilustrirana monografija, ki bo prvič doslej zaokroženo predstavila arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem z različnih zornih kotov, od splošnega zgodovinskega okvira, pregleda slogovnega razvoja in glavnih stavbnih zvrsti do obsežnega kataloga stavb in biografij najpomembnejših arhitektov, s številnimi fotografijami in načrti. Razstavo bo dopolnil pester spremljevalni program od ogledov arhitekture v živo, vodenih ogledov po razstavi, nedeljskih ustvarjalnic za otroke do debat in pogovorov.