V Bruslju je do 16. maja na ogled razstava o najstarejšem lesenem kolesu na svetu, ki so ga slovenski arheologi leta 2002 našli na Ljubljanskem barju. Avtorji želijo s predstavitvijo zgodovinske najdbe v evropskem prostoru vnovič opozoriti na barjansko leseno kolo, saj bo konec prihodnjega leta v Ljubljani končano njegovo restavriranje. Vodilo razstave je obujanje arhetipa kolesa in slovenske dediščine.

Pet tisoč let v blatu
Leseno kolo z Ljubljanskega barja je "velik tehnološki čudež", je ob odprtju razstave konec preteklega tedna v Slovenski hiši v Bruslju povedal avtor koncepta razstave, Marko Drpič. Analize so pokazale, da je kolo iz jesenovega lesa, ki v premeru meri 72 centimetrov, staro približno 5350 do 5100 let. Os kolesa, izdelana iz hrastovega lesa, meri 124 centimetrov.

V sodelovanju z arheologi je izdelovalec miniatur Janko Samsa izdelal rekonstrukcijo voza, ki naj bi mu pripadalo barjansko kolo, nato pa še miniaturno različico v merilu ena proti sedem, ki je te dni razstavljena v Slovenski hiši. Poleg tega je v Bruslju razstavljenih še osem modelov vozov, ki so jih nekoč uporabljali na slovenskih tleh.

Od Barja do vesolja
Marko Drpič in oblikovalka razstave Maja Licul pa sta zgodbo o lesenem kolesu z Barja povezala še z videnjem slovenskega začetnika kozmonavtike Hermana Potočnika, z drugim imenom Hermanna Noordunga, specialista raketne tehnike.

V knjigi Problem vožnje po vesolju je namreč Potočnik predlagal vesoljsko postajo v obliki vrtečega se bivalnega kolesa. "Slovenci imamo na eni strani najstarejše kolo na svetu in na drugi strani ta zgodba nima konca, ta postaja namreč še ni bila narejena," je pojasnil Drpič in dodal, da je idejo sicer uporabil Stanley Kubrick v zadnji frekvenci filma Odiseja 2001.