Kolo, ki sicer zaradi občutljivosti materiala ne more biti dlje časa razstavljeno, bo v sklopu razstave Moja Ljubljanica na ogled do 26. februarja.

Kolo, ki je staro približno 5200 let, spada tako po času nastanka kot tehnološki dovršenosti v sam vrh svetovne kulturne dediščine. S postavitvijo v Doživljajskem razstavišču Ljubljanica na Vrhniki se je na neki način vrnilo domov. Našli so ga namreč na kolišču Stare gmajne na Verdu. Na dnu jarka so poleg dveh čolnov naleteli na ostanke lesenega kolesa. To je bilo zaradi predhodnega poglabljanja jarka z gradbenimi stroji že delno poškodovano. Jarek so na mestu najdbe razširili in naleteli še na os, ki se je snela s kolesa.

Na Vrhniki kolo gostuje po predstavitvi na odmevnih razstavah Kolo 5200 let v Mestnem muzeju Ljubljana v letih 2013 in 2014 ter letošnji, doslej največji razstavi o koliščih z naslovom 4000 let kolišč, ki so jo organizirali v nemškem razstavišču Bad Schussenried.

Iz jesenovega in hrastovega lesa
Kolo sestavljata dve jesenovi plošči, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami. Na sredini ima pravokotno odprtino, kamor je bila nasajena os. V premeru meri 72 centimetrov in je debelo okoli pet centimetrov. Jesen da žilav in trd les, rasel je v okolici kolišč in lahko doseže dimenzije, ki so bile potrebne za velike deske brez grč. Os je izdelana iz kosa hrastovega lesa in meri 124 centimetrov. Najstarejše kolo z osjo je bilo nekoč del enoosnega dvokolesnega voza, ki sta ga praviloma vlekli dve živali, najverjetneje govedo.

Kolo so datirali s tratigrafskimi podatkov, dendrokronološkimi raziskavami in radiokarbonsko metodo. Staro je okoli 5200 let in je sočasno z naselbino Stare gmajne, v kateri je bilo odkrito.

Kolo so arheologi Inštituta za arheologijo ZRC SAZU odkrili leta 2002. Kmalu po odkritju so ga skupaj z osjo poslali v konservatorsko delavnico Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer so predmeta konservirali z melaminsko metodo. Sočasno s posegom je bila izdelana posebna mikroklimatska komora, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje rodove.

Pod Unescovo zaščito
Leta 2011 je pomembnost varovanja in ohranjanja kolišč prepoznala tudi svetovna organizacija Unseco, ko je s potrditvijo skupne nominacije alpskih dežel (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija in Švica) ta zapisala na svoj seznam svetovne dediščine. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin, ki so pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih. Slovenski del sestavlja skupaj devet kolišč v dveh skupinah, ki ležijo na območju občine Ig.

Kot rečeno, bo Kolo na Vrhniki na ogled do 26. februarja, po vrnitvi v Mestni muzej Ljubljana pa bo v Doživljajskem razstavišču zastopano s kopijo.