Razstavo so pripravili v Narodni galeriji, na ogled pa bo do 10. junija. Avtorica postavitve Anica Cevc je o delu baročnega freskanta Antona Jožefa Lerhingerja med drugim povedala, da ga zaznamujejo izreden občutek za kompozicijsko usklajenost in tipizirane figure, ki jim je slikar vselej vlil poseben karakter. "V prvih delih krepke postajajo v dekorativnem razcvetu krhkejše in slikovitejše, v zadnjih delih pa so z manekenskimi proporci in prosojnimi barvnimi sestavi oblačil skrajno poduhovljene", je o Lerhingerjevih figurah zapisala Anica Cevc.

Od spodaj navzgor
V svojem opusu, ki se nahaja na 31 lokacijah po slovenski Štajerski in hrvaškem Zagorju, je Lerhinger izoblikoval tako poseben stil, da ga ob Francu Jelovšku označujemo za enega največjih slovenskih baročnih freskantov 18. stoletja. Lerhingerjevo ustvarjanje, ki je znano predvsem po celostnih iluzionističnih poslikavah cerkvenih notranjščin, ponazarjajo v Narodni galeriji z nekoliko drugačno postavitvijo kot običajno.

Postavitev, ki so jo pripravili s pomočjo arhitekta Ranka Novaka, se približuje iluzionističnemu pogledu na poslikave, od spodaj navzgor, kot običajno doživljamo freske v cerkvah. S takšnim pristopom so se po besedah Cevčeve želeli izogniti anomalijam, kot so prekratke noge ali skrivenčene postave, ki rade nastopijo ob prenosu figure s stropa v parter.

Povečave fotografij, oljne slike in risbe
Obiskovalci razstave se lahko z Lerhingerjevo umetnostjo seznanijo ob povečavah barvnih fotografskih posnetkov fresk v cerkvah po Sloveniji, postavitev pa obsega tudi oljne slike in risbe ter 30-minutni video Petra Bratuše. 10. junij pa ne bo pomenil dokončnega slovesa Lerhingerjeve umetnosti, saj bo razstava v okrnjeni različici nato gostovala še na nekaj drugih lokacijah.

Od začetkov do pešanja ustvarjalne moči
Umetnostna zgodovinarka Anica Cevc v obsežni monografiji predstavlja Lerhingerjevo življenje in delo, ne pozabi pa tudi na vpliv štajerskega freskanta na naslednike. Ker arhivski podatki o slikarjevem rojstvu in smrti niso znani, si je Cevčeva pri delu oprala zlasti na podatke o navzočnosti slikarja v različnih krajih. Dela so razvrščena po obdobjih; slikarjevim začetkom pred letom 1758 sledi obdobje monumentalnega in dekorativnega oblikovanja med letoma 1758 in 1775, sklene pa se z obdobjem, ki je sledilo letu 1775, ko je njegova ustvarjalna moč začela že nekoliko pešati.