Na razstavi v sloviti galeriji Firenc je predstavljena obsežna zbirka risb; gre za kar 75 risb iz različnih obdobij umetnikovega življenja, ki jih je med letoma 1650 in 1675 zbiral kardinal Leopoldo de Medici. Guercino oz. Il Guercino je najbolj znan po svojih figuralnih študijah in pripravljalnih risbah, ki so tudi najbolj pogosto razstavljena dela. Med zanimivejšimi deli je tudi nekaj redkih zgodnjih risb, nastalih še pred umetnikovim bivanjem v Rimu v letih od 1621 do 1623, ki so pomenile prelomnico v njegovem ustvarjanju.

Samouk, ki je škilil
Barbieri, ki si je svoj vzdevek prislužil zato, ker je škilil, je izhajal iz bolonjske slikarske šole, njegov slog je močno zaznamovan s čustvi, figure in podobe pa se zdijo polne energije. Slikarske umetnosti naj bi se slikar naučil sam, vendar je v času, ko je bival v Bologni, nanj močno vplival Ludovico Carracci (1555–1619). Že med svojim življenjem je bil Guercino poznan umetnik, ki so ga podpirali pomebni meceni, med njimi sta bila tudi angleški kralj Charles I. in francoska kraljica Maria de Medici, v Rimu pa je delal za papeža Gregorja XV. in Urbana VIII.

Izgubljen sloves
V 19. stoletju je njegovo delo zgubilo vrednost, pa tudi med umetnostnimi zgodovinarji ni bilo cenjeno, k čemur je precej pripomogel angleški umetnostni zgodovinar John Ruskin, ki je med drugim zapisal, da v 17. stoletju ni bilo iskrene ali velike umetnosti. Guercinovo delo je bilo skoraj pozabljeno, vse dokler leta 1934 ni britanski zbiratelj Denis Mahon kupil njegove sliko Jakob blagoslavlja Jožefova sinova. Zanjo je tedaj odštel denar v vrednosti današnjih 170 evrov, danes pa je slika ocenjena na 4,1 milijona evrov.

Tudi dela kopistov
Poleg njegovih risb so na razstavi, ki bo na ogled do 22. februarja, razstavljena tudi dela umetnikov, ki so delali v Guercinovem studiu, med njimi umetnikovih nečakov Benedetta (1633-1715) in Cesareja Gennarija (1637-1688). Del postavitve je posvečen tudi poznejšim posnemovalcem Guercinovega dela in kopistom, kot so bili Livio Mehus, Antonio Domenico Gabbiani, Giuseppe Maria Ficatelli in Francesco Bartolozzi.

L. Š.