Oglas
To nihanje med modernističnim in tradicionalnim je predstavljeno v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju. Posebnost opusa dobitnika Prešernove nagrade leta 2005 je vzpostavitev slike kot dvodimenzionalnega predmeta; to je bila sicer posebnost visokega modernizma, v Sloveniji pa je umetniki niso sprejeli. Borčič je pri snovanju del pozornost posvečal predvsem izbiri barve. Učinek čiste barve je pomembnejši od oblikovanja figur.
"Darilo" za Henrija MatissaPri osvajanju skrivnosti dvodimenzionalne slike se je Bogdan Borčič ozrl v francoski, kasneje pa tudi v ameriški - časovno sicer nekoliko zapozneli - modernizem. Predvsem francoski modernistični preskok, ki mu je pečat vtisnil Henri Matisse - Matisse velja poleg Picassa za najbolj vplivnega slikarja 20. stoletja -, je močno vplival na delo Bogdana Borčiča. Zato tudi ni presenetljivo, da je Borčič našel čas za pripravo hommaga Matissu. Velikemu francoskemu likovniku se je Borčič poklonil z delom Rdeči atelje iz leta 1999. Slika je sintetizirani odgovor na istoimensko Matissovo sliko iz leta 1911.
Nezanemarljivi Američani
Več vzornikov pa si je Bogdan Borčič našel med Američani. Kar tri generacije so vplivale na njegov likovni izraz. Najprej je padel pod vpliv newyorške šole, še posebno tistih predstavnikov, ki so se ukvarjali s tematiko barvnega polja. Najbolj znan med njimi je Mark Rothko.
Vrata: prehod ali zapora?
Druga generacija ameriških modernistov je spodbudila nastanek Borčičevega cikla Vrata. Vrata so zadnji veliki Borčičev cikel, s tematiko vrat pa se je Borčič začel spogledovati že v 60-ih. Z Vrati je Bogdan Borčič do konca razvil koncept dvodimenzionalne slike, obenem pa je z eno potezo povezal tradicionalnost in modernizem. Tradicionalno pojmovanje sliko obravnava kot prehod v svet umetnikove in gledalčeve imaginacije; Borčič pa je ta pogled nadgradil s podobami zaprtih vrat, ki namenoma ne predpostavljajo izhoda.
Motiva vrat se Bogdan Borčič še do danes ni naveličal. V svojih zadnjih delih, ki so nastala letos, je predstavil nov pogled na ta motiv, ki se zdi že povsem izpet. Tokrat je na platno zarisal posamezne plošče, obite z zakovicami, ki učinkujejo kot pregrada; ta naj bi preprečevala vdor neznanih sil v naš svet. S tem konceptom vrat je Borčič naslikal polje konflikta, ki njegova dela uvršča v vrh sodobnega slikarstva.
Tudi tretjega vala ameriškega vpliva na delo Bogdana Borčiča ne smemo pozabiti. Pod vplivom minimalističnih idej so nastali Borčičevi triptihi, v katerih lahko vidimo podobnosti z delom Seana Scullyja.
V Kranju raste zbirka
Eden od razlogov za predstavitev del Bogdana Borčiča ob Prešernovem prazniku je Borčičev prispevek k oblikovanju stalne zbirke Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, ki je pred petimi leti našla dom v Kranju. Letos je zbirko obogatilo 24 novih avtorjev. Zasluge za povečevanje njenega obsega gredo tako Mestni občini Kranj, ki je nekatera dela odkupila, kot tudi samim avtorjem, ki so galeriji nekaj del podarili. V zbirki najdemo dela Bogdana Borčiča, poleg njih pa še platna Borisa Paternuja, Naceta Šumija, Klavdija Tutte, Marka Arneža in drugih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje