Sinji vrh je namreč osrednji motiv, ki se mu slikar posveča na razstavi, ki so jo odprli v ljubljanski Galeriji TR/3. Toman je na svojih delih izbrani motiv oplemenitil s simbolnim pomenom, z nemirom ustvarjalnih energij, ki se pretakajo v tem začasnem domu likovnih umetnikov. Ti se kot udeleženci mednarodnih likovnih delavnic zadržujejo ob gori, v kateri iščejo motiv tudi številni posamezniki.

Prepuščanje izpovednosti barv
Kot opisuje razstavljena dela umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, je Toman zgodbo o specifiki hribovja zaupal in prepustil izpovednosti barv. "V dinamičnem kompozicijskem dogajanju likovnih zgodb, v barvno polnem koloritu in hitrih potegih čopiča se kaže Tomanovo intenzivno podoživljanje, njegov odnos do narave, moč in ustvarjalna energija, s katero oživlja podobe stvarstva in s katero v slikovno polje vnaša svobodno interpretativno izživetje," je še zapisala Stibilj Šajnova.

V Splitu rojeni Veljko Toman je leta 1966 absolviral na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani. Sledil je študij na ljubljanski likovni akademiji, kjer je diplomiral leta 1971 pri Maksimu Sedeju, podiplomski študij restavratorstva pa je končal pri Mirku Šubicu. Od leta 1973 je bilo njegovo ustvarjanje mogoče spremljati na okoli 140 samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini, sodeloval pa je tudi na več kot 200 skupinskih postavitvah. Za svoje delo je prejel okoli 50 priznanj in nagrad.