Beckmann je v Bernu razstavljena dela ustvaril med letoma 1917 in 1950. Foto: EPA
Beckmann je v Bernu razstavljena dela ustvaril med letoma 1917 in 1950. Foto: EPA
Max Beckmann je ustvaril tudi svoj avtoportret.
Klee je ob prvem srečanju Becmanna nadrl, čemu pravi umetnost. Foto: EPA

V švicarski prestolnici so namreč odprli razstavo njegovih slik, ki jih je ustvaril med letoma 1917 in 1950. Kustosa Tilman Osterwold in Cornelia Homburg sta med okoli 60 Beckmannovih slik postavila tudi nekaj izdelkov Paula Kleeja, ki se je z Beckmannom seznanil v nekem muzeju, kjer ga je nadrl, kakšnim delom pravi umetnost. Oba slikarja sta se v svojih delih lotevala podobnih tem, ki pa sta jih obravnavala zelo različno, kar kaže tudi bernska razstava.

Gledališki navdih
Klee in Beckmann, oba Nemca, sta navdih našla v gledališču, kjer so ju navdihovali maske, variete, akrobati in glasba, prav tako pa sta oba raziskovala mitološke, psihološke in filozofske teme. Umetnika pa sta razvila zelo različno obravnavo sanj, resničnosti in eksistence posameznikov in različnih družb.

Kustosa sta slike za razstavo zbrala po muzejih in zasebnih zbirkah v ZDA in Evropi. Med slikami, ki sta jih dobila posebej za bernsko razstavo, so tako med drugim Der Traum (1921) s poševnimi figurami z inštrumenti in drugo opremo, Traum von Monte Carlo (1940) z damami iz polsveta, ki igrajo karte, in krupjeji ter Doppelbildnis Max Beckmann und Quappi (1941).