Projekt poteka v okviru razstave belgijskega umetnika Ivesa Maesa Recyclable refugee camp. Ideja projekta temelji na hipotetični situaciji, v kateri bi morali prebivalci zahodnih držav začasno zapustiti svojo domovino in si poiskati zatočišče v drugi državi. Čeprav se zdi načrtovanje begunskih taborišč podobno znanstveni fantastiki, pa bi ob razmerah, ki vladajo v svetu, do situacije, v kateri bi bila taka taborišča potrebna, res lahko prišlo.

Begunska taborišča, kamor so begunci navadno napoteni, so improvizirane urbane in arhitektonske rešitve, na katere okolje večinoma negativno reagira. Hrvatin in Šenk pa sta se vprašala, kako vzpostaviti tako okolje, ki bi "prebivalcem prvega sveta" omogočilo dostojanstveno življenje tudi v kritičnih razmerah, ki jih prinaša beg iz domovine, in kakšno bi bilo begunsko taborišče, ki bi lahko preseglo svojo začasnost.