Razstava bo poskrbela za uvod v julijski kongres biblicistov, ki bo v Ljubljano privabil okoli 600 največjih proučevalcev in poznavalcev Svetega pisma. Osrednji del postavitve, ki bo v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa na ogled do 31. julija, se posveča samemu besedilu Svetega pisma, postavitev pa obsega tudi liturgične predmete, umetniške izdelke ter otroška likovna in literarna del, ki ponazarjajo ponazarjajo udejanjenje Božje besede v liturgiji in v ustvarjalnem življenju današnjega časa.

Večplastnost svetega zapisa
Od nastanka prvih starozaveznih zapisov je preteklo približno tri tisoč let, kasnejši prevajalci Svetega pisma pa so se pri svojem delu lahko naslonili le na tista besedila, ki se jim je uspelo postaviti zoper različnim materialnim in duhovnim izzivom preteklih stoletij.

Razstava tako skuša ponazoriti večplastnost Svetega pisma z vidika izvora posameznih svetopisemskih besedil, na srednjem delu razstave, kjer je mogoče spoznati pomembna svetopisemska besedila in prevode Svetega pisma v slovenščino, so tako različne izdaje Svetega pisma razdelili v manjše enote in jih umestili v prostor.

Posebej je treba omeniti hebrejsko Biblijo, devterokanonične knjige in novozavezna besedila. Obiskovalci razstave se lahko poglobijo tudi v grške, aramejske, latinske, druge stare prevode, večini pa bodo najbrž bolj razumljivi različni pomembnejši evropski prevodi. Razstavljeni slovenski prevodi pa pripovedujejo tudi o bogastvu slovenskega naroda in njegovi kulturni zrelosti.

Podajanje spročila prihodnjim rodovom
Različne izdaje Svetega pisma spremljajo pojasnjevalna besedila, ki skupaj ne poudarjajo le edinstvenega duhovnega in kulturnega pomena Svetega pisma, ampak gledalca hkrati opozarjajo, kako velika sta odgovornost in izziv pri posredovanju duhovnega sporočila skozii tisočletja.

Na ogled so še bogoslužni predmeti in knjige judovske, grškokatoliške in katoliške skupnosti, ki opozarjajo na vez med samim besedilom Svetega pisma in bogoslužjem. Bogoslužne predmete pogosto spremlja tudi umetniška vrednost, duhovni svet pa nam približuje njihova simbolika.

Umetniški izraz žive besede
Dela slikarke Jane Vizjak in kiparja Eda Dolinarja poudarjajo izrazno moč podobe, ki spregovori skozi dediščino te preteklosti, hkrati pa odsevajo tudi današnji čas. Oba umetnika s svojo individualno likovno govorico pristno podajata evangeljsko oznanilo, ob tem pa odpirata tudi prostor svoje lastne izkušnje duhovnosti, ki je pri obeh avtorjih izredno živa in izpovedna.

Otroci in mladostniki so likovna in literarna dela, ki so na ogled izdelali za poseben natečaj z naslovom Moč žive besede, kažejo prisotnost Božje besede med mladimi.