Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je delom ilustratorjev zagotovila popolno prioriteto. Z razstavo ilustracij skuša ZSDLU poudariti izključno likovno vrednost ilustracije, ki jim zaradi njihovega »nesamostojnega značaja« pogosto po krivici odrekamo položaj umetnine in jih postavljamo v podrejeno vlogo dopolnila z besedami zapisane zgodbe. Tokratna postavitev govori nasprotno - ilustracija je zahteven in popoln umetniški žanr.

Ista zgodba, vsakič druga ilustracija
Umetniški značaj ilustracije potrjujeta tudi slogovna raznolikost dela ilustratorjev in nezanemarljiva časovna komponenta ilustracij. Čeprav je njihov izraz na videz odvisen sam od besedila, v službi ponazoritve katerega delujejo, so se ilustracije skozi zgodovino spreminjale. Vsako desetletje prinese nekaj novosti in pogosto je mogoče ilustracije celo umetnostnozgodovinsko uvrstiti v modernizem in postmodernizem (če obravnavamo samo sedanjost in polpreteklo zgodovino) ter druge sloge.

Sorodnost ilustracije z drugimi oblikami vizualnega izražanja je še lažje izslediti ob spoznavanju avtorjev, ki se niso ustavili le pri ilustraciji, ampak so se posvetili tudi drugim oblikam likovne umetnosti. Specifični likovni interesi avtorjev so zaslužni za nastanek zelo profiliranih ilustratorjev, ki so slogovno zelo izbrušeni in prepoznavni.

Ilustracija ni vezana le na besedilo
Galerija ZDSLU ni zavrgla klasične ilustracije. Ta je na postavitvi Slika - Brez besed dobro zastopana. A ob njej spoznamo tudi dela, ki so sad postmodernističnih raziskovanj, vplivov animiranega filma, spontane risbe in časopisne karikature. Pomemben pa je še en poudarek razstave. Ta namreč usmerja pozornost na tiste avtorje, katerih delo je primerljivo z ilustratorsko dejavnostjo v tujini in ki izkazujejo izrazito lastno interpretacijo predloženega besedila.