Na razstavi Bizanc, vera in moč, 1261-1557 so predstavljene ikone, rokopisi in liturgični zakladi iz zadnjih treh stoletij bizantinskega imperija. Zbirka obsega okoli 350 predmetov iz približno 30 držav.

Veliko razstavnih eksponatov še nikoli ni bilo predstavljenih izven cerkva in samostanov, v
katerih jih hranijo. Direktor muzeja de Montebello je na odprtju dejal, da razstava prikazuje velik razcvet umetnosti Bizanca, potem ko je Mihael VIII. Paleolog leta 1261 ponovno zavzel tedanji Konstantinopel.

Izjemni dosežki in optimizem
Bizantinska umetnost je bila v New Yorku na ogled postavljena že dvakrat, leta 1977 in 1997, v primerjavi s prejšnjima razstavama pa bo tokratna, po besedah de Montabella, pritegnila obiskovalce zaradi izjemnih umetniških dosežkov iz časa, ki ga prepogosto štejemo za obdobje
političnega zatona. Kuratorka razstave Helen Evans pa je izrazila upanje, da bodo obiskovalci spoznali optimizem, s katerim je imperij leta 1261 ponovno zavzel prestolnico, in kulturni razcvet, ki ga je spremljal.

V središču pozornosti - Pafsolype
Osrednje mesto na razstavi ima velika lesena ikona device Pafsolype iz poznega 14. stoletja, ki so jo prinesli iz ekumenske patriarhije v Carigradu. Razstavljeni so še bakreni svečniki iz 13. in 14. stoletja, visoki 4 metre in pol in izdelani iz 1.100 kosov, ki so posojeni iz enega od münchenskih muzejev; mozaik sv. Jurija, ki ubija zmaja, iz muzeja Louvre v Parizu in posrebren kelih, ki ga je leta 1411 samostanu na Sinaju podaril francoski kralj Karel VI.