Predlagane spremembe zakona se tičejo le umetnin iz obdobja med letoma 1933 in 1945, neposredno pa se je razprava o potrebnih spremembah začela zato, ker muzej po zakonu ni smel vrniti štirih umetnin družini Feldmann, ki so ji dela odtujili, pred leti pa so predstavniki družine umetnine zahtevali nazaj po sodni poti.

Naloga muzeja je ohranjanje zbirke
Muzej je umetnine - gre za risbe, ki so nastale med 16. in 18. stoletjem - omenjeni družini že želel vrniti, vendar pa je vrhovno sodišče odločilo, da moralna obveza vrnitve umetnin ne more razveljaviti zakona o Britanskem muzeju, ki mu v prvi vrsti nalaga ohranjanje zbirke.

Risbe, ki so danes vredne okoli 150.000 funtov (skoraj 52,5 milijona tolarjev), so nacisti ukradli češkemu odvetniku Arthurju Feldmanu, muzej pa jih je leta 1946 kupil za borih devet gvinej (v današnjem denarju bi to bilo okoli 250 funtov). Gre pa za dela Sveta družina Niccola dell'Abbata, Madona in otrok Martina Johanna Schmidta, Sv. Doroteja s kristusom, ki jo je narisal umetnik, ki je sledil slogu Martina Schongauerja, in Alegorija poetičnega navdiha z Merkurjem in Apolom Nicholasa Blakeyja.

Pomemben precedens za prihodnost
Sprememba zakona bi lahko bila zelo daljnosežna, zato okoli morebitnega spreminjanja poteka vrsta razprav, saj bi ta pomenila, da bi bili vsi, ki so jim bile v določenem časovnem obdobju v času nacizma zaplenjene umetnine, upravičeni do njihove vrnitve.

Britanski kulturni minister David Lamy je pred kratkim v pismu za časnik Jewish Chronicle zapisal, da bi bilo zakon potrebno spremeniti zaradi zelo posebnih okoliščin, ki so se zgodile v času sodobne zgodovine, v katerem se je dogajalo veliko grozot. Na splošno se je minister strinjal s tem, da bi britanski muzeji in galerije lahko umetnine, ki so bile zaplenjene v času nacističnega režima, izvzeli iz svojih zbirk.