Oglas
Postavitev del akademskega slikarja Karla Pečka v Koroški galeriji likovnih umetnosti je poklon možu, ki je kar 40 let vodil Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec, ponujal možnosti za predstavitev koroškim umetnikom ter na ta konec Slovenije zvabil razstave tujih umetnikov.
Magnetno polje v jedru Uršlje goreTudi kot slikar se je Pečko zapisal domači pokrajini. Uročile so ga koroške gore, zlasti Uršlja gora, ki ji je s številnimi deli skoval pravi spomenik. Pečko je Uršljo goro interpretiral kot simbol materinega naročja, erotičnih doživetij in skrivnostne sile, ki uravnava človekovo življenje. Poleg klasičnega slikanja, se je Karel Pečko poskusil tudi kot obdelovalec keramike, grafičar ter izdelovalec mozaikov in vitrajev. Tako je ustanovi Fundacija akademskega slikarja Karla Pečka lahko zapustil raznovrsten opus. Pečko je namreč večji del svojega opusa poklonil fundaciji, katere ustanovitev leta 1996 je tudi sam spodbudil.
Ob 10. obletnici ustanovitve Fundacije bodo v Slovenj Gradcu pripravili obsežno monografijo pečkovih del; javnosti bo predstavljena 27. januarja 2006. večina predstavljenih umetnin je v lasti Fundacije; zbirko Fundacije pa bo ob jubileju Karel Pečko dopolnil še z deli, ki jih je ustvaril po letu 1992.
Nesebični boter "severne" kulture
Leta 1920 v Vuhredu rojeni Karel Pečko se je že v 50-ih lotil načrtnega spodbujanja kulturnega življenja na Koroškem. Skupaj s kolegi Marijanom Gnamušem, Mirkom Zdovcem in Primožem Simonitijem je ustanovil neformalno akademsko skupino, ki se je v času načrtne socialistične izgradnje proizvodnih zmogljivosti Jugoslavije lotila vzporednega "gradbenega procesa" - gradnje kulture na severu Slovenije. Kmalu je pobudo prevzel pečko, ki je leta 1956 prevzel vodenje galerije v Slovenj Gradcu; vlogo je opravljal kar 40 let. Kot galerist je spodbujal kulturne izmenjave s tujino ter pripomogel k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov. Pod njegovim vodstvom se je kalil tudi Jože Tisnikar.
Pismo v New York
Prizadevanje Karla Pečka za razvoj Slovenj Gradca je seglo prek kulture. Močno je prispeval k temu, da je leta 1989 takratni generalni sekretar Organizacije združenih narodov Peres de Cuelar Slovenj Gradec ovenčal s častnim nazivom Mesto glasnik miru. Če bi Združeni narodi imeli množico tako vestnih "zunanjih sodelavcev", bi se verjetno lahko še bolj uveljavili kot organizacija, ki svet zares vodi svetlim časom naproti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje