Oglas
To so bili dagerotipisti oziroma začetniki fotografije, o katerih bo pripoveduje razstava v dunajskem muzeju Albertina. Dagerotipija - fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo - je leta 1839 povsem osupnila Pariz, ko je Louis Jacques Mande Daguerre predstavil novo možnost za beleženje podob in njihovo ohranjevanje.
Tudi zgodovina slovenske fotografijeAlbertina na ogled postavlja le dela avstrijskih dagerotipistov. Direktor muzeja Klaus Albrecht Schröder je dejal, da je misija muzeja predstavljanje zgodovine avstrijske umetnosti. Tudi zato so se odločili za postavitev razstave, ki verjetno ne bo pritegnila velike množice obiskovalcev. Morda pa bo med njimi tudi kakšen Slovenec, saj je zgodovina dagerotipije v Avstriji pravzaprav tudi zgodovina slovenske fotografije. Ozemlje današnje slovenske države je bilo namreč tedaj del avstrijskega cesarstva.
Zakrknjeni Metternich se navduši nad fotografijo
Čeprav je Avstrija v 19. stoletju veljala za politično in družbeno precej 'zakrnelo' državo, katere vodstvo se je krčevito oklepalo starega fevdalnega sistema, pa je razvoj fotografije razvijal celo zloglasni kancler Metternich, ki je veljal za utelešenje absolutizma in cenzure. Bil je celo tisti, ki je v Francijo poslal profesorja Andreasa von Ettinghausna, od koder je slednji prinesel kamero in posrebrene kovinske plošče, Ettinghausen pa se je dagerotipije priučil celo pri samem izumitelju dagueeru. Na dunajsko akademijo znanosti so se zgrnili kemiki, zdravniki in fiziki, ki so z Metternichovim 'blagoslovom' - politik je bil tudi sam zbiratelj fotografij - razvijali dagerotipijo in tako kovali pot fotografiji.
Bledice se ni dalo odpraviti
Albertina ima danes v lasti okoli 450 dagerotipij. Pogled nanje hitro razkrije, zakaj so neuki ljudje dagerotipiste zmerjali s čarovniki. Prsteno bledi obrazi, podobe, zavite v rahlo meglico, in za tedanji čas značilna statičnost modelov so ustvarjali vtis, da bitja na fotografijah niso nič kaj drugega kot duhovi. A portret vendar ni bil edino, česar so se lotevali dagerotipisti. Nekaj se jih je poskusilo tudi v fotografiranju krajin. V Albertini bodo do 19. novembra na ogled tudi v obdobju razcveta dagerotipije - to obdobje je trajalo od leta 1840 pa do leta 1850 - maloštevilne vedute mest, prizori iz narave in fotografije interierjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje