Obnova obdobja, ki je v Muzeju novejše zgodovine predstavljeno pod naslovom Dežela delavcev in kmetov, se bo po besedah Jožeta Dežmana, direktorja muzeja, začela še letos. Do leta 2008 pa naj bi bila končana tudi procesa obnove predstavitve 70. in 80. let ter osamosvojitve Slovenije.
Postavitev z Janusovim obrazomV muzeju pravijo, da tudi nova postavitev ne bo dokončna. Nova zgodovinska spoznanja namreč vedno znova zahtevajo prenavljanje muzejskih zbirk, kar omogoča sveže podajanje zgodovinskega znanja. "Omejenega roka trajnosti" razstave Slovenci v XX. stoletju so se v Muzeju novejše zgodovine zavedali že ob njenem snovanju. Leta 1996 so tako domnevali, da bo treba postavitev prenoviti čez desetletje. Značaj trenutne razstave je namreč nekoliko preveč "optimističen", saj poudarja tako imenovano "svetlo stran meseca". Ravno zato je bila v muzeju kasneje postavljena razstava Temna stran meseca, ki je prinesla delen popravek do takrat prikazane zgodovinske zgodbe.
Trezna obravnava totalitarizma
Dopolnitev postavitve Dežela delavcev in kmetov bo poudarjala tematska sklopa totalitarizem in človekove pravice, torej temi, ki sta bili na dnevnem redu političnih razprav tudi že med vladavino Josipa Broza Tita, ki se je lotil velikopoteznega načrta vzpostavljanja zveze neuvrščenih držav. A pogled na totalitarizem v Muzeju novejše zgodovine bo nekoliko drugačen od tistega, ki je politiko obvladoval pred štirimi desetletji. Kot se je izrazil Jože Dežman, naj bi zdaj dobili "trezen pogled na vse totalitarizme", in ne le delnega pogleda, ki ga je v svojo korist izoblikoval ta ali oni režim. V ospredju te obravnave bo seveda tudi dejstvo, da so prav vsi totalitarizmi grobo kršili človekove pravice.
Vodjo je treba oboževati
Ko že govorimo o totalitarizmu, ne smemo pozabiti na še eno prvino prav vseh avtokratskih režimov. To je kult vodje. Njegovo nujno prisotnost za uspešno delovanje diktature potrjuje tudi postopen razpad nekdanje Jugoslavije po smrti Josipa Broza Tita, po kateri je nastopila kriza vodstva in kriza identifikacije državljanskega telesa. Stalna razstava pa bo predstavila tudi teme, kot so zaplemba premoženja oziroma vetrinjski čudež, "vojna" proti veri in Cerkvi ter emigracija in imigracija, ki sta spremenili etnično jedro Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje