Prerez skozi njegovo ustvarjanje vse do 6. junija nudi razstava Stripi v Moderni galeriji. Razstavljenih bo okrog 85 stripovskih "tabel", torej originalnih risanih strani, po nekaj od vsakega časovnega obdobja in specifičnega sloga.
Odpiranje vrat stripu kot kulturni instituciji
Tomaž Lavrič je precej raznolik avtor, tako vsebinsko kot likovno-stilsko; svojo risarsko tehniko in stil pa mnogokrat prilagodi zvrsti zgodbe, ki jo piše. Proces ustvarjanja je pri različnih avtorjih stripov različen - nekateri začnejo z do potankosti razdelanim scenarijem, druge vodijo predvsem podobe, ki jih je treba šele naplesti v zgodbo, je pojasnil in dodal: "Pri meni je ta proces nerazdružljiv - ko se mi porajajo ideje, jih tudi že vidim, slika in tekst se dopolnjujeta in se, če je vse po sreči, na koncu zlijeta v nerazdružljivo celoto. Tak je dober strip."
Razstava v Moderni galeriji, kjer so leta 2004 že pripravili stripovsko razstavo ilustratorja, striparja in slikarja Kostje Gatnika z naslovom No rest for Magna Purga, je za Lavriča, kot sam pravi, osebno velika čast. Ob tem je po njegovem mnenju še pomembneje, da se skozi to gesto odpira prostor v kulturne institucije stripu samemu kot pogosto podcenjevani in prezrti zvrsti ustvarjalnosti. Kot je še povedal, upa, "da bo to res prelomnica in da se stripu na slovenskem obetajo lepši časi".
Mladinin krog in Diareja
Lavrič sodi v generacijo avtorjev, ki so se začeli stripu resneje posvečati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Šlo je za tako imenovani Mladinin krog, zbran okoli revije Mladina in urednika Iva Štandekerja, ki je avtorski strip pri nas dvignil na zavidljivo raven. Vsak izmed avtorjev je razvijal svoj individualni slog, skupno pa jim je bilo to, da so se v svojih stripih ukvarjali z aktualnimi, družbeno angažiranimi temami. Lavrič to dejstvo pojasnjuje: "Mladina je bila od nekdaj angažirana in kritična politična revija in tam se pač ni dalo objavljati plehkih superherojev. Tako nam je prišlo v kri, da je pravi strip pač tak – angažiran in kritičen."
V tem duhu je začel leta 1988 izhajati tudi časopisni strip Diareja, ki danes sodi med najbolj prepoznavne stripe pri nas. Tudi v drugih svojih stripih se je Lavrič loteval aktualnih tem in je po izdajah krajših stripov v samozaložbi izdal svoj album prvenec Rdeči alarm. V poznejših albumih, kot so Bosanske basni (1997), je postajal vedno kritičnejši do aktualnega političnega dogajanja doma in v bližnji okolici. Francoski prevod Bosanskih basni označuje začetek Lavričevega sodelovanja z ugledno francosko založbo Editions Glenat, pri kateri je Lavrič pod imenom TBC izdal albume Glista na begu (1999), Novi časi (2001), Dekalog – Zaobljuba (2001) in Evropa (2004).
Slepo sonce slehrnika
Ob številnih resnih albumih, je Lavrič vzporedno izdajal tudi satirične in nekoliko lahkotnejše stripe Ratman (1997), Ekstremni športi 1 in 2 (2001, 2009), Sokol in golobica (2008) ter stripe, ki jih je prispeval za stripovski zbornik Slovenski klasiki. Posebno mesto pa ima v Lavričevem opusu stripovski album Slepo sonce (2004), o katerem je Danijel Vončina zapisal, da gre "za globoko in tenkočutno iz-pripoved o človeku, temu večnemu sleherniku, ki si potom zgodovine ni uspel 'niti za gram porediti obsega svoje duše in duha'".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje