Botero omilil grdoto Muzejskega otoka

Utrinki z razstave na prostem

Fernando Botero je odraščal v mestu Medelin, ki je bilo popolnoma odrezano od sodobne umetniške scene. V mestu pa se je do danes ohranilo veliko cerkva v baročnem slogu. Morda je prav to tisti dejavnik, zaradi katerega je Boterova umetnost do danes ostala tako 'baročno bohotna'.. Foto: EPA

Muzejski otok, velika znamenitost Berlina, te dni ni nič kaj očarljiv. Bolj kot veličina klasicistične arhitekture so namreč opazni zidarski odri.

Na srečo pogled ob približevanju četverici muzejev pritegne nekaj lepšega. Razstava velikih skulptur Fernanda Botera. Vendar ste lepega pogleda deležni le, če na Muzejski otok vstopate skozi park Lustgarten, v katerem bo 15 del največjega kolumbijskega sodobnega umetnika razstavljenih do 25. novembra.

Še več o Boteru v Berlinu lahko preberete tukaj.

Fernando Botero ni novinec na kolumbijski (in svetovni) umetniški sceni. Nase je opozoril že konec petdesetih, natančneje leta 1958, ko je na razstavi Salón de Artistas Colombianos prejel prvo nagrado. A tedaj mu je še niso prinesla velika kiparska dela. Kiparstvu se je namreč Botero po prvih poskusih v šestdesetih zares posvetil šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obenem pa ostaja tudi slikar, ki najraje ustvarja tihožitja in krajine in čigar slog pogosto primerjajo s slogom, ki je zaznamoval Picassovo umetnost med umetnikovim bivanjem v Bretanji. Vendar je danes najbolj prepoznavno Boterovo kiparsko delo, za katerega poznavalci pravijo, da je kljub vztrajanju pri figuraliki v svojem bistvu abstraktno. Potez naj namreč ne bi določali zunanji dražljaji, pač pa so arbitrarno izbrane in izraz umetnikove intuicije.
Polona Balantič