Fernando Botero je odraščal v mestu Medelin, ki je bilo popolnoma odrezano od sodobne umetniške scene. V mestu pa se je do danes ohranilo veliko cerkva v baročnem slogu. Morda je prav to tisti dejavnik, zaradi katerega je Boterova umetnost do danes ostala tako 'baročno bohotna'.. Foto: EPA
Fernando Botero je odraščal v mestu Medelin, ki je bilo popolnoma odrezano od sodobne umetniške scene. V mestu pa se je do danes ohranilo veliko cerkva v baročnem slogu. Morda je prav to tisti dejavnik, zaradi katerega je Boterova umetnost do danes ostala tako 'baročno bohotna'.. Foto: EPA

Na srečo pogled ob približevanju četverici muzejev pritegne nekaj lepšega. Razstava velikih skulptur Fernanda Botera. Vendar ste lepega pogleda deležni le, če na Muzejski otok vstopate skozi park Lustgarten, v katerem bo 15 del največjega kolumbijskega sodobnega umetnika razstavljenih do 25. novembra.

Še več o Boteru v Berlinu lahko preberete tukaj.
Fernando Botero ni novinec na kolumbijski (in svetovni) umetniški sceni. Nase je opozoril že konec petdesetih, natančneje leta 1958, ko je na razstavi Salón de Artistas Colombianos prejel prvo nagrado. A tedaj mu je še niso prinesla velika kiparska dela. Kiparstvu se je namreč Botero po prvih poskusih v šestdesetih zares posvetil šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obenem pa ostaja tudi slikar, ki najraje ustvarja tihožitja in krajine in čigar slog pogosto primerjajo s slogom, ki je zaznamoval Picassovo umetnost med umetnikovim bivanjem v Bretanji. Vendar je danes najbolj prepoznavno Boterovo kiparsko delo, za katerega poznavalci pravijo, da je kljub vztrajanju pri figuraliki v svojem bistvu abstraktno. Potez naj namreč ne bi določali zunanji dražljaji, pač pa so arbitrarno izbrane in izraz umetnikove intuicije.
Polona Balantič











Sfinga je v grški mitologiji krilata pošast, ki je imela sprednji del device in zadnji del leva. Živela je v Tebah, kjer je mimoidočim postavljala slovito nerešljivo uganko, ki jo je znal rešiti šele Ojdip. Foto: RTV SLO
Fernando Botero je umetniško kariero začel kot slikar, šele sredi šestdesetih se je lotil prvih plastik. Foto: RTV SLO
Posebnost Boterovih skulptur živali je izredno natančna stilizacija njihovih obraznih potez, zaradi česar se te živali zazdijo skoraj po človeško razumne. Foto: RTV SLO
Obrazne poteze nekaterih Boterovih figur posnemajo poteze, ki jih povezujemo z anomalijami človeške duševnosti; tudi zato je Boterova umetnost pogosto označena kot satira. Foto: RTV SLO
Fernando Botero rad govori, da nikakor ne more razložiti, zakaj so njegova 'bitja' tako debelušna. Foto: RTV SLO
Boterova umetnost se zazdi kot iz nekega drugega časa. Tudi zaradi debelušnih človeških figur, za katere se zdi, da nikakor ne sledijo estetskemu okusu sodobnega človeka. So vse preveč bohotne. Foto: RTV SLO
Vsaj po nečem ostaja Botero podoben drugim umetnikom – v njegovem opusu prevladuje ženska figura. Foto: RTV SLO
Boterova umetnost velja za tehnično eno najbolj dovršenih kiparskih umetnosti zadnjih desetletij. Foto: RTV SLO
Predel okoli Muzejskega otoka je trenutno eno samo veliko gradbišče. Kamor koli se obrnete, zagledate žerjave in zidarske odre, zato je pogled na Boterove kipe prav blagodejen. Foto: RTV SLO