Več kot dvesto del, ki jih bodo do maja 2006 gostili v Firencah, ima širok razpon: v razstavo erotike v umetnosti so uvrstili tako kip sramežljivo zakritega kupida kot prizore posilstev na Olimpu in metrsko kamnito maketo penisa z levjimi nogami. (Slednji je bil zelo ljub nekemu kardinalu iz družine Medici).

Pozor, razsaja Stendhalov sindrom
Priznana psihiatrinja Graziella Magherini ob odprtju razstave opozarja, da ima golota, pa naj bo še tako prisotna na vsakem koraku, še vedno močen vpliv na posameznikovo zavest. Znanstvenica že trideset let preučuje t. i. Stendhalov sindrom, poimenovan po francoskem pisatelju, ki se je ob svojem obisku Firenc leta 1817 kar sesedel "od vrhunca vznemirjenja, ki ga prinese združitev umetnosti in strasti".

Magherinijeva je v zadnjih desetih letih našla okoli sto primerov, v katerih so obiskovalci Firenc ob srečanju s tamkajšnjo arhitekturo, umetnostjo ali zgodovino doživeli tak ali drugačen zlom: nekateri so čutili paniko in potrtost, drugi evforijo, tretji pa naj bi celo halucinirali.

Se lahko "zgovarjamo" na umetnost?
Dandanes se raziskovalka bolj osredotoča na področje spolnosti, predvsem na to, kako naj bi Caravaggievi portreti mladeničev še danes nekaterim moškim zamajali temelje lastne spolne usmeritve. (Tisti najbolj pogumni se lahko do 6. februarja preizkusijo v Milanu, kjer je na ogled razstava del Caravaggia ter cele vrste njegovih učencev in posnemovalcev).

Politična korektnost na vsakem koraku
Na razstavo v muzeju Degli Argenti do zdaj še noben obiskovalec ni reagiral nenavadno burno - nekateri italijanski časopisi pa so jo vseeno označili za "pornografsko trgovino".

Ameriški obiskovalci razstave so pripomnili le, da v ZDA, tudi če gre za umetnost, nikoli ne naletijo na toliko golih slik mladih dečkov in otrok, kar priča o tem, da so si renesančni slikarji in kiparji v imenu umetnosti in pod okriljem grško-rimske mitologije lahko dovolili praktično kar koli.