Umetniška vodja galerije Sandra Sajovic je avtorje postavitev opisala kot skupino, ki si je za svoj umetniški izraz izbrala tematiziranje avtorske intervencije umetnika v slikarskem postopku mimezis.

Galerija LJUCosinusBRX ima prostore pred pisarnami komisariata za znanost in raziskave, zato bodo tudi projekti, predstavljeni v njej, izhajali iz presečišč znanosti in umetnosti ter tehnologij in umetnosti. V Bruslju predstavljene projekte bodo nato skušali preseliti še v vesoljskih agencijah in prostorih, namenjenih umetnosti. Postavitve v galeriji bodo zastavljene tako, da bodo njihovi obiskovalci kar najbolj celovito spoznali umetnika, saj bo razstava prinašala prerez njegovega ustvarjanja, je pojasnil Jurij Krpan, vodja galerije Kapelica.

Izbiro narekuje Potočnikov resor
Pobudo za ustanovitev je dalo slovensko zunanje ministrstvo. Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je zaprosil za pomoč pri opremi prostorov, zaradi resorja, ki ga pokriva, so se odločili za predstavitve del, ki v središče postavljajo prav to področje človekovega dela in življenja. Glede na lanske dogovore naj bi se vsako leto zamenjale tri ali štiri razstave, ker pa je razstavišče v strogo varovani stavbi, se dogovarjajo, da bi imelo poleg bruseljske še ljubljansko izpostavo.

Blagovna znamka LJUCosinusBRX
Avtorji razstav bodo morali upoštevati tudi zelo specifičen prostor, v katerem domuje galerija. Ta obsega centralni lobi, ki vodi do koridorja pred pisarnami, in sam koridor. Poleg tega bodo morale biti postavitve take, da se jih bo dalo seliti tudi v druge galerije ali prostore. Krpan si želi, da bi razstave selili tudi po Evropi, zato si predstavlja, da bi bilo mogoče doseči, da bi bile v več evropskih mestih na ogled razstave pod skupno blagovno znamko LJUCosinusBRX. Želja ustvarjalcev in drugih, povezanih z njo, je, da galerije LJUCosinusBRX sčasoma ne bi več pojmovali samo kot galerije, ampak bi jo začeli razumevati tudi kot koncept.

Pred obema tečajema še v Bruselj
Prva postavitev, ki je bila na ogled v slovenski galeriji v Bruslju, je bil projekt Umbot Noordung Dunje Zupančič in Dragana Živadinova. Skupino BridA bo iz galerije "izselil" Sašo Sedlaček, ki bo s svojo inštalacijo iz papirja predstavljal štiri sklope: efemerne digitalne podatke, papir marketinških akcij, obsoletno računalniško opremo in vesoljske odpadke. Od septembra do decembra pa bo v galeriji domoval MakroLab Marka Peljhana, ki je za svoj projekt letos osvojil nagrado Prešernovega sklada. V okviru programa Mednarodnega polarnega leta 2007-2008 bo projekt po več selitvah doživel svoj sklepni preizkus na Antarktiki in Arktiki.