Na razstavi, ki je na ogled do 12. junija, je razstavljenih 48 črno-belih sitotiskov, ki jih je umetnica ustvarila v obdobju od 60. let do leta 2001. Tega leta je umetnica pripravljala tudi retrospektivno razstavo v londonski galeriji Tate. Rileyjeva je s svojimi izvirnimi tehničnimi postopki v optičnem razumevanju slikovnega polja izredno vplivala na razvoj opartističnega gibanja v Veliki Britaniji.

V zgodnjih 60. letih, ko je postajalo opartistično gibanje vse bolj priljubljeno, se je Rileyjeva posvetila proučevanju vizualne percepcije in počasi izčistila slog, za katerega je bila leta 1968 nagrajena z veliko nagrado na beneškem Bienalu.

Pomemben del slikarskega ustvarjanja
Čeprav so njena grafična dela v tehniki sitotiska manj poznana, predstavljajo pomemben sestavni del njenega slikarskega ustvarjanja. Na razstavi, ki so jo zasnovali v londonski galeriji Hayward, bodo razstavljeni sitotiski iz cikla Fragmenti, grafična dela na pleksi steklu iz leta 1965 in grafični listi, na katerih je umetnicav v 70. in 80. letih s koloritom dopolnjevala in stopnjevala vizualne zaznave različnih geometrisjkih vozrcev z izstopajočimi črnimi nizi. Potujoča razstava pa ponuja tudi grafična dela velikih formatov (tudi 100 x 300 cm).

Nostalgična generalka pred bienalom
Kot je povedal direktor mestne galerije Aleksander Bassin, pomeni razstava tudi nekakšen "nostalgičen uvod" v letošnji mednarodni grafični bienale v Ljubljani. Predstavljajočo se umetnico pa je uvrstil med svetovnio znane opartiste, kot so Joseph Albers iz ZDA, Victor Vasarely iz Francije in Miroslav Šutej iz Hrvaške.

Umetnico bo 2. junija po vodstvu po razstavi na predavanju Fluidno, prožno in močno: dinamična mirnost abstrakcije predstavil tudi britanski umetnostni zgodovinar in strokovnjak za moderno in sodobno britansko umetnost Ben Jones.

Zmešnjava preprostih oblik
Z op art označujemo smer optične umetnosti, v kateri umetniki v nekakšno matematično zaporedje urejajo ponavljajoče se preproste oblike in barve. Tako ustvarjajo posebne vizualne učinke in vibracije, ki jih dosegajo tudi s pomočjo nejasne meje med ospredjem in ozadjem. Opartistično gibanje je nabolj zaznamovalo 50. in 60. leta.