Muzej Tomaža Godca predstavlja zapuščino bronastodobnega človeka in tistih prebivalcev Alp, ki so za njim iskali železovo rudo. Foto: Gorenjski muzej
Muzej Tomaža Godca predstavlja zapuščino bronastodobnega človeka in tistih prebivalcev Alp, ki so za njim iskali železovo rudo. Foto: Gorenjski muzej
Sulične osti in deli srajčnega oklepa, 5.-6. n. š.
Postavitev Železna pot razkriva, da nekdanji prebivalci Vzhodnih Alp tu niso le iskali železove rude, pač pa so se ukvarjali tudi s pašništvom, ki jim je zagotavljalo glavni vir hrane. Foto: Gorenjski muzej

V muzeju Tomaža Godca, podružnici Gorenjskega muzeja v Bohinjski Bistrici, so odprli razstavo Železna pot. Najstarejši na tokratni postavitvi predstavljeni predmeti so nastali okoli leta 1600 pr. n. št. oziroma v bronasti dobi, ko so v vzhodnem predelu Julijskih Alp začeli izkopavati železovo rudo. Keramika, kamnito orožje in puščice so dokaz kontinuirane poselitve tega območja, obenem pa dokazujejo, da so se tukajšnji ljudje preživljali predvsem s pašništvom drobnice in govedi.



Podzemlje, ki sega od Italije prek Slovenije do Avstrije
Razstava je izraz skupnih raziskovalnih prizadevanj arheologov Gorenjskega muzeja, italijanskih regij Lombardija, Furlanija - Julijska krajina in doline Aosta - v tej dolini ravno zdaj urejajo regionalni rudarski park -, z avstrijske strani pa sta sodelovala Hüttenberg, kjer se je pomembno rudarsko središče razvilo že v prazgodovinskih časih, in turistični rudnik Podzemlje Pece.

V Gorenjskem muzeju si želijo, da razstava Železna pot ne bi pomenila sklepa plodnega mednarodnega projekta. Mija Ogrin iz Gorenjskega muzeja tako pravi, da si želijo projekt še razširiti in k sodelovanju povabiti tudi še nove partnerje. Vsi dozdajšnji partnerji v projektu se v Bohinjski Bistrici predstavljajo s panoji in multivizijskimi odlomki, vsem pa je tudi skupno, da si prizadevajo za ureditev muzejskih površin v naravnem okolju, torej za ureditev rudnikov - muzejev.