Polona Tratnik razvija projekte, za katere se zdi, da slovensko umetnost najbolj približajo tistemu, s čemer je zaslovel Damien Hirst. Foto: Galerija Kapelica
Polona Tratnik razvija projekte, za katere se zdi, da slovensko umetnost najbolj približajo tistemu, s čemer je zaslovel Damien Hirst. Foto: Galerija Kapelica
Polona Tratnik
Polona Tratnik je v Bruselj poslala projekte, ki tematizirajo postopke biotehnologije in njihovo povezavo z ohranjanjem intimnega prostora, do katerega ima pravico vsak posameznik. Foto: Galerija Kapelica

Postavitev Micro Flesh Tratnikove v slovenski galeriji LJU COSINUS BRX do 30. junija predstavlja pet projektov, v katerih avtorica z umetniškimi sredstvi obravnava mikrobiologijo človeškega telesa. Polona Tratnik pri svojem delu ob podpori biotehnologije manipulira z živimi snovmi ali pa le-te postavlja v interakcijo z neživim svetom. Na ta način pravzaprav parira sodobni industriji in vsem ustanovam, ki pogosto na nemoralen način, s pomočjo tehnologije vdirajo v posameznikovo zasebnost.

Umetnica, filozofinja, malo pa tudi biotehnologinja
Poloni Tratnik, sicer doktorici filozofije in teorije vizualne kulture, tehnološki postopki, ki jih pri svojem delu uporabljajo biotehnologi, niso neznani. Z njimi se loteva fragmentacije in ponovne konstrukcije telesa in tako opravlja tisto delo, ki se ga v času, ko 'Bog ostaja skrit', v svoji iluziji vsemogočnosti loteva človek.

Tkivni inženiring in drugi mikrobiološki postopki, ki so večini ljudi popolna neznanka, ki pa vendar vplivajo na njihovo življenje, postanejo v rokah Polone Tratnik nekaj povsem novega. Iz postopkov, ki nas pod pretvezo sredstev ustvarjanja boljšega sveta, pehajo v neko novo razosebljeno realnost, je Tratnikova naredila postopke ozaveščanja, ki nas prek izkušnje neke nekonvencionalne (ne)estetike pripeljejo do prepoznanja sveta, kot ga doslej nismo poznali. Ta svet bomo tokrat spoznavali prek petih projektov, ki jih je Tratnikova razvijala med letoma 2001 in 2006 in ki se še posebej navezujejo na problem obstoja in neobstoja ter varovanja intimnega prostora.

Slovenska umetnost, ki tematizira znanost
Galerija LJU COSINUS BRX je konceptna galerija, ki so jo na pobudo ministrstva za kulturo ustanovili v prostorih Evropske komisije. Galerijski prostor, v katerem je bil do zdaj predstavljen skupni projekt Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, sledili pa so mu še projekti Marka Peljhana, skupine BridA in Saše Sedlačka, je namenjen predstavitvam umetniških del, ki z umetniško govorico obravnavajo vprašanja, povezana z znanostjo in tehnologijami.