Na njej je ena izmed največjih opernih primadon 20. stoletja predstavljena z bogatimi kostumi in nakitom, ki ga je nosila na odrih, na katerih se je predstavila v vseh pomembnejših opernih vlogah, najbolj pa se je uveljavila v Traviati, Tosci, Medeji in Normi ter v filmu Medeja Piera Paola Pasolinija.

V središču ljubezenske afere
Obiskovalci razstave bodo Callasovo, ki je umrla leta 1977, spoznali tudi prek fotografij, odlomkov iz Medeje in časopisnih člankov, v katerih ostajata zapisana rivalstvo z drugimi opernimi pevkami in afera z ladijskim mogotcem Onassisom, zaradi katerega je zapustila svojega moža Giovannija Battisto Meneghinija.

Debi v Grčiji
Maria Callas se je rodila leta 1923 grškim staršem, kot njeno rojstno mesto pa je zapisan New York. Ko je bila stara 13 let, sta se z materjo preselili v Atene, kjer je imela pri 15 letih tudi svoj prvi javni nastop. Na njem je zapela duet iz Tosce, ki je bila pozneje ena njenih najuspešnejših oper, obenem pa je z njo debitirala tudi kot profesionalna pevka v atenski operi, na mednarodnih odrih pa se je leta 1947 prvič predstavila v veronski areni.

Dostojno slovo
V petdesetih letih so bili njeni vsi pomembnejši operni odri od milanske Scale do pariške in Metropolitanske opere in teatra Colon v Beunos Airesu. Leta 1960 je zadnjič nastopila v Scali, za poslovilno delo pa je izbrala Donizettijevo opero Poliuto. Ta je bila najprimernejša za njene glasovne sposobnosti, ki so pešale od leta 1954, ko je Callasova precej shujšala, kar je vplivalo na njen glas. Januarja in februarja 1964 se je poslovila še od občinstev v Parizu, New Yorku in Londonu, kjer naj bi občinstvo zahtevalo, da se je prišla priklonit kar sedemindvajsetkrat.