Caravaggia je navdahnil odlomek iz Matejevega evangelija, ki opisuje, kako je Kristus za učenca poklical brata Simona (kasnejši apostol Peter) in Andreja. Foto: EPA
Caravaggia je navdahnil odlomek iz Matejevega evangelija, ki opisuje, kako je Kristus za učenca poklical brata Simona (kasnejši apostol Peter) in Andreja. Foto: EPA
Rentgenski posnetek slike je razkril, da se pod barvo ne skriva skica ali obris likov iz originala. Foto: EPA

Dolgo pogrešana slika iz zbirke britanske kraljice Elizabete II., Poklicanje sv. Petra in Andreja, delo zgodnjebaročnega italijanskega slikarja Caravaggia (1573-1610), je osrednji eksponat velike razstave na glavnem rimskem kolodvoru. Po šestih letih restavriranja je slika sedaj prvič na ogled javnosti. Zahvala gre predvsem italijanskemu strokovnjaku Mauriziu Martiniju, ki je prvi pomislil, da gre pri sliki, ki je 400 let veljala za reprodukcijo in ki je bila vsa počrnela od saj, za original.

Angleži jo bodo hoteli nazaj
Slika, visoka meter in pol in dolga dva metra, je del razstave Caravaggio - mojstrovine iz zasebnih zbirk, ki je združila številne umetnine tega pomembnega italijanskega umetnika z različnih koncev sveta. Postavitev bo na ogled do konca januarja 2007, galerijo glavnega rimskega kolodvora (Termini Art Gallery - GATE) pa so izbrali zato, ker naj bi tako privabili več obiskovalcev. Kurator Denis Mahon je na odstrtju slike rekel, da je bila (začasna) vrnitev slike v njeno domovino "nujna", da pa bo že od marca 2007 dalje na ogled v Buckinghamski palači.

Igra senc v življenju in delu
Michelangelo Merisi da Caravaggio, veliki predstavnik baročne umetnosti, je bil znan po divjem življenju, ki so ga določali številni pretepi, leta 1606 pa je bil obtožen uboja rimskega mladeniča. V skrivnostnih okoliščinah je umrl štiri leta pozneje. Največja posebnost njegovega slikarstva je bilo izjemno obvladovanje slikanja svetlobe. Mojstrsko slikanje senc, ploskev, ki jih svetloba neposredno osvetljuje, in predelov, pogled na katere razkrivajo svetlobni žarki, ki padajo prav posebnim kotom, daje Caravaggievim platnom pridih dramatičnosti in skrivnostnosti, obenem pa naslikanim figuram podeli plastičnost.