Študentsko delovno brigado že 20 let organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Vsako leto skupina študentov svoj prosti čas nameni pomoči potrebnim po različnih krajih Slovenije. Projekt temelji na prostovoljstvu in nesebični pomoči sočloveku. Nekje v ozadju pa je zavedanje, da se lahko vsak od nas znajde v položaju, ko bo pomoči potreben tudi sam. Idejni vodja projekta je Zoran Kačičnik. Sam delovno brigado opiše kot "koktajl dobrodelnosti, druženja, uživanja in spoznavanja novih ljudi". Zamisel o Študentski delovni brigadi ŠOUM se je rodila pred dvajsetimi leti, ko je Zoran Kačičnik prvič zbral ekipo študentov, ki so bili pripravljeni prostovoljno pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Tako se je leta 1999 zgodila 1. Študentska delovna brigada.

Študentje povedo, da gre za druženje, zabavo in spoznavanje novih ljudi, s katerimi spleteš pristne prijateljske vezi. In tisti občutek, ko pogledaš srečen obraz človeka, pri katerem si delal celih deset dni, je čisto nepopisno veselje. Poleg trdega dela in druženja pa še spoznavanje Slovenije in njenih prelepih krajev, skritih lepot in raznolikih običajev.

Zoran Kačičnik doda: "Mogoče Študentska delovna brigada ŠOUM ne pušča tako vidnih posledic, kot so jih v preteklosti mladinske delovne brigade. Časi so se spremenili, ljudje pa očitno ne. Še vedno se med množico vsako leto najde okoli petdeset ljudi, ki se nesebično odloči, da bodo deset dni pomagali ogroženim krajem in njihovim krajanom."

Brigadi se vsako leto priključijo novi študenti, veliko pa se jih na brigado vrača tudi kasneje, saj gre za izjemno izkušnjo. Pobuda zagotovo kaže, da si mladi želijo soustvarjati prihodnost, skrbijo za sočloveka in prostovoljno delo dojemajo kot nekaj, kar jih bogati.

Na razstavi si lahko ogledate vse lokacije brigade, utrinke z različnih delovišč in preberete, kako študentje doživljajo brigado.

Lokacije Študentske delovne brigade ŠOUM:
Začetek v Bovcu leta 1999, v pomoč odpravljanja posledic velikega potresa in nato leta 2000 selitev v bližnji Kobarid z enakim namenom. Leta 2001 so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so študentje pomagali še v Osilnici ob Kolpi (2002), zaledju slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), Vipavi (2009), občini Grad na Goričkem (2010), občini Žužemberk (2011), Logarski dolini (občini Solčava in Luče (2012)), Radečah (2013), občini Nova Gorica (Krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec (2014)), Dobrovniku (2015), Radljah ob Dravi (2016), Kranjski Gori (2017) in Črni na Koroškem (2018).