Mehiška prestolnica namreč gosti razstavo v okviru enega največjih mednarodnih umetniških dobrodelnih projektov CowParade (Kravja parada). Prvo parado skulptur krav je leta 1998 gostila Švica, naslednje razstave pa so se zvrstile še v Chicagu, New Yorku, Londonu, Kansas Cityju, Houstonu in drugih velemestih po svetu.

Skulpture krav v različnih položajih - nekatere se pasejo, druge brezdelno bolščijo v mimoidoče, spet druge so pogled zasanjano usmerile v nebo - in z različnimi "obrazi" - nekatere nosijo podobo mehiških zvezdnikov in tradicionalnih rokoborcev z maskami na obrazu - bodo v mestu taborile do februarja. Nato jih bodo prodali na dražbi, zbrana sredstva pa namenili tamkajšnjim dobrodelnim organizacijam.

Krave s človeškimi obrazi
Organizatorji kravje parade k sodelovanju običajno ne povabijo najbolj znanih imen iz sveta likovne umetnosti; namen razstave je predvsem inovativnost in ne odličnost, ki naj bi jo zagotavljalo veliko ime. Nekatere krave so tako zares smešne, skoraj že absurdne. Eno med njimi tako krasi celo obraz dedinje slovite hotelske verige Paris Hilton, med najzanimivejšimi pa so tudi krave z obrazi tradicionalnih mask, ki predstavljajo like iz majevske in azteške mitologije.

V Ljubljani ne bo krav
Kravja parada naj bi bila celo največja javna likovna prireditev. Ta status ji zagotavlja skrbna izbira razstavišč - parada namreč vedno gostuje v večmilijonskih mestih. V Ciudadu de Mexico naj bi si postavitev ogledalo celo več kot 10 milijonov ljudi. Ob odprtju razstave je mehiški poslovnež Arturo Ocadiz, ki je vložil največ truda za "selitev" projekta v Mehiko, pojasnil merila, ki jih mora mesto izpolnjevati, da se lahko poteguje za gostitev Kravje parade.

V mestu in njegovi širši okolici naj bi živelo okoli 20 milijonov ljudi, izbrano urbano območje naj bi odlikoval "svetovljanski" značaj, dežela pa naj bi sovela tudi zaradi svoje tradicije vizualne umetnosti.

Invazija na Latinsko Ameriko
Pred letošnjim letom se Kravja parada še nikoli ni ustavila v katerem od latinskoameriških mest. Leto 2005 pa je prineslo pravo "latinskoameriško eksplozijo". Že septembra so se steklene krave pojavile v brazilskem Sao Paulu, marca pa naj bi "popasle" tudi ulice in trge Buenos Airesa.

Promotorjem projekta Kravja parada ni težko nabrati dovolj eksponatov za vsako od razstav. V primeru razstave v Ciudadu de Mexico se je prijavilo kar 1.000 umetnikov; le 250 jih je "smelo" napraviti kravo po svojem okusu.

Do človeka prijazna krava
Zakaj ravno krava? Krava naj bi bila ena najboljših prijateljic, saj v zameno za velike količine mleka in mesa zahteva zelo malo; le dovolj trave in vode potrebuje, pa nam prav dobro služi. Ravno zato naj bi bila krava dober simbol za dobrodelni projekt, ki naj bi revnim priesel bogata darila, v zameno pa njegovi organizatorji ne bi zahtevali skoraj nič.