Oglas
Black Square on Red Square (Črni kvadrat na Rdečem trgu) je bil le eden izmed umetniških projektov skupine Irwin, katerega konceptualno jedro je bila uporaba znamenitega črnega kvadrata, ki ga je eden izmed začetnikov suprematizma Kazimir Malevič javnosti prvič predstavil leta 1915.
Malevičev kvadrat zoper ruski politični režimIrwin je Malevičev kvadrat pri svojem retroavantgardnem delu uporabil mnogokrat. Temelj njegovega dela je t. i. retroprincip. Irwin retroprincip definira kot "regulativno matrico, kot ogrodje delovnega postopka (in ne kot slog), potrebnega za analizo zgodovinske izkušnje slovenske likovne umetnosti. Od tod tudi "diktat motiva", ki je od projekta do projekta različen, odvisno od intence posameznega projekta. Skratka, ne gre več za obvladovanje formalnega postopka, ki vsebuje eno samo idejo, pač pa za stalno permutiranje, spreminjanje, ki zahteva nov pojmovni aparat za formuliranje in razbiranje pomena posamezne akcije".
Pri akciji, med katero je Irwin ob pomoči številnih sodelavcev 6. junija 1992 na Rdečem trgu razgrnil črni kvadrat velikosti 22 krat 22 metrov, je šlo za simbolno soočenje dveh sistemov: za soočenje ideološkega sistema, katerega simbol je Rdeči trg, in umetniškega sistema, ki je prvemu enakovreden v smislu totalnosti, čeprav je popolnoma umetniški.
Črni kvadrat v evropski in ameriški sodobni umetnosti
Malevičev kvadrat ni prevzel le Irwina. Delo, katerega pomen je njegov avtor opisal kot: kvadrat = občutje, belo polje = praznina onkraj tega občutja, se je "znašlo" v delih številnih drugih umetnikov. To je tudi omogočilo snovanje razstave Das schwarze Quadrat, Hommage an Malewitsch (Črni kvadrat, poklon Maleviču), ki je ta čas na ogled v galeriji Kunsthalle v Hamburgu. Razstava - na sporedu bo do 10. junija - raziskuje različne pomenske odtenke Malevičevega Črnega kvadrata in odziv na to delo v evropski in ameriški umetnosti od leta 1945 do danes.
Tridimenzionalni kvadrat ostane pred vrati
Na postavitvi je zastopan tudi Irwin, in sicer med umetniki, ki so se na suprematizem odzvali z ironično distanco. V tej skupini najdemo še Sigmarja Polekeja, Rosemarie Trockel in Allana McColluma. Morda najuglednejši eksponat razstave pa stoji zunaj muzeja. To je zloglasna črna kocka nemškega umetnika Gregorja Schneiderja, ki še najbolj spominja na Kaabo, objekt, okrog katerega krožijo muslimanski romarji v Meki.
Malevičevi učenci posvojijo kvadrat
Črni kvadrat je sloves fantazmatskega objekta dobil že kmalu po nastanku. Tako so se že nekateri predstavniki ruskega suprematizma v svojih delih navezovali na Malevičev kvadrat. V Hamburgu so tako razstavljene "stvaritve" učencev iz Malevičevega "ožjega kroga", kot sta El Lisicki in Ivan Kljun, pa tudi dela konstruktivistov, ki so bili do Maleviča zelo kritični. Na ogled so med drugim dela Aleksandra Rodčenka in Olge Rozanove.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje